Industrijska dediščina za trajnostno prihodnost: prilagojena ponovna raba
26. do 30. junij 2023 I podaljšan rok za prijavo: 23. junij
Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Zoisova ulica 12, 1000 Ljubljana
Interdisciplinarni medfakultetni inštitut za trajnostno varstvo dediščine Univerze v Ljubljani (ITD UL) organizira v sodelovanju z Združenjem ICOMOS Slovenija tretjo poletno šolo trajnostne dediščine Univerze v Ljubljani z naslovom Industrijska dediščina za trajnostno prihodnost: prilagojena ponovna raba.
Tema letošnje poletne šole bo, kako celostno interdisciplinarno raziskovati tako materialne ostaline kot nesnovne komponente industrijske dediščine ter jih s prilagojeno ponovno rabo vključevati v sodoben trajnostni razvoj. Iskali bomo odgovore na vprašanja:
Zakaj je industrijska dediščina pomembna?
Zakaj so območja industrijske dediščine tudi razvojni in regenerativni vir?
Kako industrijska dediščina osredinja vključujoče sodelovanje?
Kako usmerjati prilagojeno ponovno rabo območij opuščene industrijske dediščine za trajnostno in pravično prihodnost?
ZAKAJ?
Industrijska dediščina je ključna pričevalka razvoja družbe v zadnjih dveh stoletjih. Tehnološke rešitve in nova znanja so vplivali na razvoj kompleksnih grajenih struktur in usmerjali razvoj celotnih območij ter narekovali urbanizacijo. Danes te stavbe in območja ne pričajo le o spremembah v načinu dela in tehnologij, temveč tudi o spreminjanju življenja v celoti.
Po opustitvi proizvodnje so prostori industrializacije (p)ostali dediščinski vir, ki obenem predstavlja prostorski potencial in priložnost za umestitev vsebin, s katerimi se bodo urbana in druga okolja razvijala ter bogatila.
Z željo po ohranitvi avtentične pričevalnosti industrijskih prostorov je potrebno procese prenove in ponovne uporabe ustrezno načrtovati z upoštevanjem dediščinske kvalitete. Nova raba se mora prilagajati dediščini – zato jo imenujemo prilagojena nova raba.
ZA KOGA?
Poletna šola je namenjena tako študentom magistrskih študijev in doktorskim študentom kot tudi vsem strokovnjakom, ki se z obravnavano tematiko soočajo v praksi: strokovnjakom s področja varovanja dediščine, arhitekture in urbanizma, predstavnikom lokalnih skupnosti in odločevalcem na vseh ravneh v Sloveniji in širši regiji.
KJE?
Poletna šola bo potekala v hibridni obliki. Vsa predavanja in tematske delavnice se bodo odvijali preko spletne platforme Zoom in v živo na Fakulteti za arhitekturo UL, popoldansko delo pa bo potekalo le v živo na fakulteti ter na lokaciji Železniških delavnic na Parmovi ulici v Ljubljani.
NAČIN DELA
Za vse udeležence je predvideno aktivno sodelovanje. Lepo vabljeni vsi, ki bi želeli v okviru tematskih delavnic predstaviti izzive, vezane na industrijsko dediščino iz svojega okolja. Dolžina predstavitve naj bo 5–7 min.
Svoj predlog za predstavitve pošljite na 5 straneh v ppt ali pdf formatu do 22. junija 2023 na naslov trajnostna.dediscina@fa.uni-lj.si
Jezik
Poletna šola bo potekala v angleškem in slovenskem jeziku, zagotovljeno bo prevajanje v angleški jezik.
Certifikat
Ob zaključku poletne šole bodo vsi udeleženci dobili potrdilo o sodelovanju.
Točke
Z udeležbo na poletni šoli pridobijo udeleženci potrdilo o sodelovanju in naslednje kreditne točke:
na spletu celoten program
študentje magistrskega študija 2 KT 3 KT
študentje doktorskega študijskega
programa Arhitektura 3 KT 5 KT
člani ZAPS 11 T 11 T
*Študentje arhitekture in urbanizma na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani lahko uveljavljajo udeležbo na poletni šoli za opravljanje izbirnega predmeta: Interpretacija dediščine in varstvo sodobne arhitekturne dediščine (3 ECTS), ostali študentje Univerze v Ljubljani, lahko udeležbo uveljavijo kot zunanji izbirni predmet (3 ECTS).
MENTORJI IN PREDAVATELJI
Na poletni šoli bodo predavali ugledni mednarodni in slovenski strokovnjaki, ki se skozi raziskovanje in delo ukvarjajo z vprašanji industrijske dediščine in njene trajnostne prihodnosti.
Osrednji govorec in mentor bo dr. Miles Oglethorpe, predsednik organizacije The International Committee for the Conservation of the Industrial Heritage –TICCIH. Uvodna tematska predavanja bodo pripravile: Grethe Pontoppindan, arhitektka in podpredsednica Mednarodnega znanstvenega odbora za dediščino 20. stoletja – ISC20C organizacije ICOMOS, ki bo predstavila orodje Historic Thematic Framework; izr. prof. dr. Mojca Marc z Ekonomske fakultete UL se bo osredotočila na ekonomske vidike prilagojene ponovne rabe, ga. Tatjana Dizdarević, direktorica Centra za upravljanje z dediščino živega srebra v Idriji bo govorila o vključujočem upravljanju svetovne dediščine v Idrij, in izr. prof. dr. Sonja Ifko, vodja ITD UL s Fakultete za arhitekturo, Univerza v Ljubljani pa se bo osredotočila na varstvo integritete in avtentičnosti pri načrtovanju prilagojene ponovne uporabe.
UVODNA PREDAVANJA
Dr. Miles Oglethorpe je bil član odbora TICCIH (Mednarodni odbor za ohranjanje industrijske dediščine) od leta 2003. Leta 2018 je bil na kongresu v Santiagu v Čilu izvoljen za predsednika organizacije TICCIH. Je tudi vodja industrijske dediščine pri Historic Environment Scotland, ki je nacionalni organ, odgovoren za stavbno dediščino na Škotskem. Diplomiral je na Univerzi v Durhamu in doktoriral na Univerzi v Glasgowu, nato pa je leta 1983 postal del industrijsko-arheološke raziskovalne enote Univerze v Strathclydu. Leta 1985 se je pridružil Kraljevi komisiji za starodavne in zgodovinske spomenike Škotske v Edinburghu, od koder je se je leta 2007 preselil k škotski vladni agenciji za dediščino Historic Scotland. Delal je z mednarodnimi partnerji na področju industrijske dediščine, zlasti na Norveškem in Japonskem, in vodil ekipo, ki je bila odgovorna za pripravo uspešne nominacije svetovne dediščine za most Forth Bridge leta 2015. Prav tako svetuje ICOMOS-u glede vprašanj, povezanih z industrijsko svetovno dediščino, v zadnjem času pa se osredotoča na industrijsko dediščino na Bližnjem vzhodu. Je urednik, avtor in soavtor številnih knjig in prispevkov, ki se nanašajo na industrijsko dediščino, zlasti energetiko.
Grethe Pontoppidan je akademska arhitektka in podiplomska magistrica arhitekturne dediščine. Od leta 2014 vodi lastno svetovalno podjetje Arkitekturet, ki se osredotoča na stavbno dediščino 20. stoletja in predvsem na vprašanja, ki so povezana s sodobno stavbno dediščino v Kopenhagnu na Danskem.
Ima več kot 20 let praktičnih izkušenj z delom v arhitekturi, zlasti pri delu s tehničnimi pristopi k ohranjanju stavbne dediščine. Študirala in delovala je v Franciji, v Združenem kraljestvu, v Nemčiji in na Švedskem. Ob vodenju svojega podjetja deluje tudi v nevladnem sektorju. Je predsednica strokovnega odbora za moderno dediščino okviru neprofitne danske organizacije za dediščino Landsforeningen for Bygnings- og Landskabskultur, kjer je odgovorna za svetovanje in uvrščanje, stavb zgrajenih po letu 1940, na nacionalne sezname dediščine. Od leta 2017 je tudi članica upravnega odbora do.co.mo.mo. Danska in od leta 2020 podpredsednica Mednarodnega znanstvenega odbora za dediščino 20. stoletja (ISC20C) organizacije ICOMOS.
Njen pristop temelji na razumevanju ohranjanja materialne in nesnovne dediščine ter upoštevanju demokratičnega in interdisciplinarnega procesa upravljanja sprememb, ki združuje široko paleto pogosto nekonvencionalnih orodij. Ta segajo od promocije, raziskovanja in ocenjevanja območij dediščine do političnega udejstvovanja državljanov in nevladnih organizacij, upravnih strategij ter tehničnih posegov in načrtov. Sprožila je odmevne javne razprave o sodobni dediščini na Danskem, vključno o dvorani vikinških ladij, zgodovinskem betonu in njegovem ohranjanju ter o standardiziranih enodružinskih stanovanjih iz šestdesetih let 20. stoletja.
Dr. Mojca Marc je izredna profesorica na Katedri za management in organizacijo Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Na dodiplomskih in podiplomskih programih matične fakultete predava teme iz ekonomike poslovanja, poslovodnega računovodstva ter ekonomike projektov, sodeluje pa tudi na podiplomskih programih Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. Poleg tega poučuje na Ekonomski fakulteti Univerze v Rijeki in je gostujoča predavateljica na Ekonomski fakulteti Univerze v Zagrebu. Doktorirala je na Univerzi v Sieni (Italija). Med doktorskim študijem se je raziskovalno izpopolnjevala tudi na Univerzi v Oxfordu (Velika Britanija). Raziskovalno se ukvarja s problematiko merjenja uspešnosti poslovanja podjetij, managerskimi sistemi kontrole in sistemi za obvladovanje tveganj. Bila je članica WIPO-ve skupine strokovnjakov za ekonomske vidike intelektualne lastnine v državah v tranziciji v letu 2011. Sodeluje pri izvedbi svetovalnih projektov za različna slovenska podjetja, kjer običajno pokriva vsebine, vezane na ekonomiko in financiranje poslovanja. Od leta 2013 deluje kot predsednica Uredniškega odbora Založništva EF, je recenzentka za več znanstvenih revij, pred kratkim pa je bila imenovana za glavno urednico Economic and Business Review.
Tatjana Dizdarević, po poklicu inženirka rudarstva, je bila 30 let zaposlena v Rudniku živega srebra Idrija, Slovenija, od tega 24 let kot vodja službe za varstvo pri delu. Po njegovem zaprtju leta 2017 je direktorica Centra za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija. Center je ustanovila Vlada Republike Slovenije kot javni zavod z namenom zagotavljanja celostnega in trajnostnega upravljanja kulturne dediščine in naravnih vrednot, povezanih z nahajališčem živega srebra v Idriji. Poleg znanstvenoraziskovalnega dela in projektov na področju vplivov živega srebra na okolje in človeka je sodelovala v delovni skupini za pripravo nominacije »Dediščina živega srebra. Almadén in Idrija« na Unescov seznam svetovne dediščine v obdobju od leta 2008 do vpisa na Unescov seznam leta 2012. Od leta 2013 je članica in trenutno predsednica nacionalnega in mednarodnega Koordinacijskega odbora. »Dediščina živega srebra. Almadén in Idrija«, od leta 2019 je predsednica Nacionalnega odbora za svetovno kulturno in naravno dediščino (odbor deluje kot strokovno posvetovalno telo Slovenske nacionalne komisije za UNESCO).
Dr. Sonja Ifko je arhitektka, izredna profesorica na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Je predstojnica Interdisciplinarnega medfakultetnega inštituta za trajnostno dediščino Univerze v Ljubljani. Njena glavna raziskovalna področja so arhitekturna in urbana dediščina 19. in 20. stoletja, urbana regeneracija in prilagojena ponovna uporaba območij industrijske dediščine ter ohranjanje in interpretativna prezentacija območij dediščine. Raziskovanje dopolnjuje s projektnim delom na področju prenove in interpretacije kulturne dediščine.
Vodila je številne raziskave na področju evidentiranja in trajnostne revitalizacije območij industrijske dediščine, med njimi Trajnostna strategija dediščine premogovnika RTH (2018). Organizirala in vodila je tudi mnoge delavnice na temo revitalizacije in ponovne uporabe dediščine. Trenutno vodi nacionalni temeljni raziskovalni projekt Dediščina za vključujočo trajnostno preobrazbo. Je avtorica in soavtorica več znanstvenih člankov in knjig, vključno z monografijo Varstvo in ponovno uporabo območij industrijske dediščine. Dileme, problemi in primeri, ki jo je izdal ICOMOS Slovenija leta 2018.
Je predsednica Slovenskega nacionalnega odbora ICOMOS in nacionalna predstavnica Slovenije v TICCIH. Je članica Slovenske nacionalne komisije za UNESCO in članica strokovne komisije za svetovno dediščino pri Slovenski nacionalni komisiji za UNESCO.
PREDAVANJA
Tatjana Adamič, Zavod za varstvo kulturne dediščine, ICOMOS Slovenija
doc. dr. Miloš Kosec, Fakulteta za arhitekturo UL, MAO
prof. dr. Julija Lozzi Barković, Filozofska fakulteta, Univerza na Reki, Hrvaška
mag. Kristina Pandža, Filozofska fakulteta, Univerza na Reki, Hrvaška
Matevž Straus, Zavod ID20, Idrija
dr. Nina Vodopivec, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Nina Vodopivec, doktorica socialne antropologije (ISH, Ljubljana) je od 2006 zaposlena na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani, kjer se osredinja na procese postsocialistične in neoliberalne transformacije, predvsem v povezavi z izkušnjami dela. Njeno delo, ki temelji na terenskem raziskovanju, se osredotoča na načine, kako makro spreminjanja doživljajo in sooblikujejo industrijske delavke in delavci, a tudi drugi, med drugimi socialni podjetniki in družbeni eksperimentatorji. Družbene spremembe jo zanimajo tudi v povezavi z doživljanjem časa: preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. V letu 2010 je kot Fulbrightova štipendistka predavala na Univerzi Wittenberg v Ohio, ZDA.
prof. dr. Andreja Žgajnar Gotvajn, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo UL
Andreja Žgajnar Gotvajn je doktorica kemijskega inženirstva, profesorica okoljskega inženirstva, dekanja Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in namestnica vodje predmetnega področja Inženirske znanosti interdisciplinarnega doktorskega študijskega programa Varstvo okolja na Univerzi v Ljubljani. Njene raziskave se osredotočajo na ravnanje s trdnimi odpadki, študije biološke razgradnje in ekotoksičnosti s kemikalijami in odpadnimi vodami v vodnih telesih, oceno tveganja in identifikacijo nevarnosti kemikalij ter različne vidike čiščenja, recikliranja in ponovne uporabe odpadnih voda. Sodelovala je v šestih nacionalnih raziskovalnih projektih, bila je vodja petih bilateralnih mednarodnih projektov, trenutno pa vodi nacionalni raziskovalni program Kemijsko inženirstvo.
Program:
9.00 Registracija / Odprtje Zoom povezave
9.30 Pozdravni nagovori
izr. prof. dr. Sonja Ifko, predstojnica ITD UL in vodja poletne šole 2023
prof. dr. Matej Blenkuš, dekan Fakultete za arhitekturo
prof. Alen Ožbolt, dekan Akademije za likovno umetnost in oblikovanje
izr. prof. dr. Sašo Jerše, prodekan za znanstveno raziskovalno delo in doktorski študij
prof. dr. Andreja Žgajnar Gotvajn, dekanja Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo
10.00 izr. prof. dr. Sonja Ifko, Fakulteta za arhitekturo UL, ICOMOS Slovenija
Predstavitev teme Poletne šole trajnostne dediščine UL 2023
10.15 Grethe Pontoppidan, ISC20C ICOMOS, Arkitekturet, Danska
Predstavitev Historic Thematic Framework – ICOMOS ISC20C in Getty Conservation Institute
10.45 Odmor za kavo
11.15 Uvodno predavanje: dr. Miles Oglethorpe, predsednik TICCIH, Historic Environment Scotland, Velika Britanija
Prilagajanje naše industrijske dediščine za trajnostno prihodnost
12.15 Tematska delavnica 1: Večplastnost in pomeni industrijske dediščine
dr. Nina Vodopivec, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Pomen raziskovanja kulture dela in vloga delavcev pri ohranjanju industrijske dediščine: primer tovarna Mura
doc. dr. Miloš Kosec, Fakulteta za arhitekturo UL, MAO
Urbani razvoj in območja industrijske dediščine: primer Tobačna tovarna Ljubljana
primeri udeležencev poletne šole*
/*udeleženci lahko predstavijo probleme iz svojega okolja, ki jih bomo skupaj obravnavali/
Individualno delo
13.45 Predstavitev rezultatov tematske delavnice 1
14.00 Odmor za kosilo
15.30 Tatjana Adamič, Zavod za varstvo kulturne dediščine, ICOMOS Slovenija
Predstavitev primera obravnave: Železniške delavnice v Ljubljani
izr. prof. dr. Sonja Ifko, Fakulteta za arhitekturo UL, ICOMOS Slovenija
Predstavitev mentorske skupine + oblikovanje delovnih skupin
16.00 Ogled lokacije in začetek dela na terenu
Mentorji: Miles Oglethorpe, Sonja Ifko, Tatjana Adamič
18.00 Zaključek prvega dne
9.30 Registracija / Odprtje Zoom povezave
10.00 Uvodno predavanje: izr. prof. dr. Mojca Marc, Ekonomska fakulteta UL
Opuščena industrijska dediščina kot trajnostni razvojni vir
10.45 Grethe Pontoppidan, ISC20C ICOMOS, Arkitekturet, Danska
Gladsaxe Industrikvarter, prvo uradno načrtovano industrijsko območje na Danskem
11.15 Odmor za kavo
11.45 Tematska delavnica 2: Kako raziskovati industrijsko dediščino
Primer New Lanark, Škotska, Miles Oglethorphe
Primer Glasalstrup, Hasselagar, Danska: Grethe Pontoppidan
Primer Rudnik Trbovlje Hrastnik, Sovenija, Sonja Ifko
in drugi primeri udeležencev poletne šole*
/*udeleženci lahko predstavijo probleme iz svojega okolja, ki jih bomo skupaj obravnavali/
Individualno delo
13.30 Predstavitev rezultatov tematske delavnice 2
14.00 Odmor za kosilo
15.30 Delo na terenu z mentorji
18.30 Zaključek drugega dne
9.30 Registracija / Odprtje Zoom povezave
10.00 Uvodno predavanje: izr. prof. dr. Sonja Ifko, Fakulteta za arhitekturo UL, ICOMOS Slovenija
Ohranjanje integritete in avtentičnosti pri načrtovanju prilagojene ponovne rabe industrijske dediščine
10.45 prof. dr. Andreja Žgajnar Gotvajn
Izzivi ekoloških sanacij območij opuščene industrije
11.15 Odmor za kavo
11.45 Tematska delavnica 3: Kako usmerjati prilagojeno ponovno rabo, kdo so deležniki
Primer Barutana, Kamnik, Slovenija: Goran Završnik
Primer umetniška četrt Benčić in drugi primeri, Hrvaška: Kristina Panđa, Univerza na Reki, Hrvaška, Fakulteta za humanistiko in družbene vede, Center za industrijsko dediščino
in drugi primeri udeležencev poletne šole*
/*udeleženci lahko predstavijo probleme iz svojega okolja, ki jih bomo skupaj obravnavali/
Individualno delo
13.30 Predstavitev rezultatov tematske delavnice 3
14.00 Odmor za kosilo
15.30 Delo na terenu v skupinah
18.30 Zaključek tretjega dne
9.30 Registracija / Odprtje Zoom povezave
10.00 Tatjana Dizdarević, direktorica CUDHg Idrija
Vključujoče upravljanje za prihodnost industrijske dediščine: Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija (CUDHg Idrija)
10.45 prof. dr. Julija Lozzi Barković, mag. Kristina Pandža, Univerza na Reki, Hrvaška, Fakulteta za humanistiko in družbene vede, Center za industrijsko dediščino
Aktivnosti za industrijsko dediščino na Reki – od združenja do univerzitetnega središča, kako sodelovati v procesu valorizacije industrijske dediščine, Hrvaška
11.15 Odmor za kavo
11.45 Matevž Straus, Zavod ID20, Idrija
Preteklost, sedanjost in prihodnost industrijske kulture: perspektiva mladih. Primer Zavoda ID20.
12.00 Delo v skupinah
Priprava zaključnih predstavitev
14.00 Odmor za kosilo
15.30 Delo v skupinah
Priprava zaključnih predstavitev
16.30 Predstavitev rezultatov poletne šole
17.30 Povzetek poletne šole trajnostne dediščine UL 2023 in podelitev potrdil o sodelovanju
18.30 Zaključek, druženje
9.00-17.00 Strokovna ekskurzija v Idrijo in ogled lokacij Svetovne dediščine.
Dediščina živega srebra. Almadén in Idrija.
18.00 Povratek v Ljubljano, slovo.
PRIJAVA
Rok za prijavo je podaljšan do 23. junija.
Prijavite se lahko na spletnem obrazcu:
Kotizacija
Študenti dodiplomskih in magistrskih programov – 80 €
Zaposleni, doktorski študenti – 190 €
Študent EUTOPIA (UL) – 70 €
Zaposlen, doktorski študenti EUTOPIA (UL) – 160 €
mreže EUTOPIA: https://eutopia-university.eu
Član ICOMOS SI – 160 €
Skupina 3+ – 160 € / oseba
Plačilo
Pred prijavo je obvezno plačilo, k prijavnici je potrebno pripeti tudi potrdilo o plačilu.
TR št: SI56 0110 0603 0707 895
SWIFT: BSLJSI2X
namen: »PŠ UL 2023 + ime in priimek udeleženca/udeležencev«
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Zoisova 12, 1000 Ljubljana
Račun bo izdan po opravljeni storitvi.
Proračunski porabniki
V primeru, da ste proračunski porabnik v RS in plačujete na osnovi naročilnice, nam naročilnico z navedenimi imeni udeležencev Poletne šole 2023 pošljite na naslov trajnostna.dediscina@fa.uni-lj.si. Originalni račun vam bomo po končani poletni šoli poslali na naslov, ki ga boste navedli v prijavnici.
Lepo vabljeni!