Manjkajoči deli: v Plečnikovi hiši na ogled razstava doslej nepoznanih projektov Plečnikovih študentov in njihova sodobna grafična interpretacija

V petek, 20. junija 2025, se v Plečnikovi hiši odpira razstava Manjkajoči deli, ki odpira vpogled v dragoceno in do nedavnega nepoznano serijo tiskarskih klišejev iz nekdanjega Plečnikovega kabineta na Fakulteti za arhitekturo. Razstava predstavlja doslej še nikoli uporabljene klišeje z motivi študentskih arhitekturnih projektov, ki so nastali pod mentorstvom profesorja Jožeta Plečnika med letoma 1942 in 1952; te so v študijskem letu 2023/2024 na delavnici Skrito v klišeju obravnavali študenti Fakultete za arhitekturo.Razstavo, ki poleg dragocene dediščine in njene sodobne rekontekstualizacije odpira razmislek o naravi arhitekturne zapuščine kot vedno spreminjajoče se in nepopolne celote, sta zasnovali kuratorki doc. dr. Nika Grabar in asist. Katarina Čakš s Fakultete za arhitekturo; prvo vodstvo po razstavi bo na sporedu že dan po odprtju, na Poletno muzejsko noč, 21. junija, ob 20.15.

 
Petek, 20. junij, ob 13.00
Odprtje razstave Manjkajoči deliv Plečnikovi hiši bodo pospremili Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane, podžupan doc. Rok Žnidaršič, Fakulteta za arhitekturo, ter doc. dr. Nika Grabar in asist. Katarina Čakš, kuratorki razstave, Fakulteta za arhitekturo.
 
Sobota, 21. junij, ob 20.15
Prvo vodstvo po razstavi Manjkajoči deli s kuratorko Katarino Čakš
 

Leta 2019, ob stoletnici Univerze v Ljubljani, so kustosi Plečnikove hiše prvič sistematično popisali vsebino Plečnikovih omar na Fakulteti za arhitekturo. Med predmeti so bile večinoma knjige in študentske naloge. V ozadju ene od omar pa so našli 37 cinkovih klišejev, skrbno zavitih v časopisni papir, a brez kakršnegakoli spremnega gradiva. V tistem trenutku ni bilo jasno, ali so bili kdaj odtisnjeni in za katero publikacijo, če sploh, so bili izdelani. Z njimi je bilo zato povezanih več vprašanj kot odgovorov. Ana Porok, kustosinja Plečnikove hiše, ki je vodila popis gradiva v Plečnikovem kabinetu, je o najdbi in pomenu pričujoče razstave izpostavila: »Klišeji, ki jih predstavljamo na razstavi, so dragoceni ostanki iz preteklosti, ki so dolgo čakali na svojo priložnost, da spregovorijo. Gre za tihi, a močan vizualni arhiv ustvarjalnosti Plečnikovih študentov in obenem opomnik, kako pomembno je skrbno raziskovati, hraniti in razumeti tudi tisto, kar je v zgodovini ostalo neuporabljeno ali spregledano.«

V študijskem letu 2023/2024 so se na seminarju doc. Roka Žnidaršiča s pozabljenimi klišeji soočili študenti Fakultete za arhitekturo; na delavnici Skrito v klišeju so v tiskarni tipoRenesansa pod mentorstvom Marka Drpića ter Katarine Čakš (UL FA) in Domna Frasa (UL ALUO) prvikrat odtisnili pozitive najdenih klišejev. Na klišejih različnih velikosti so motivi nezgrajenih stavb. Glede na lokacijo najdbe, motive in redke podpise ali datume na klišejih lahko sklepamo, da gre za študijska dela, ki so v razponu desetih let, med letoma 1942 in 1952, nastajala na fakulteti v okviru pedagoškega procesa pri Plečniku. Na nekaterih klišejih so študijski projekti predstavljeni celovito, z vsemi ključnimi risbami (tloris, prerez, fasada), pogosto pa gre za fragmente, na primer samo za prerez ali detajl projekta.

Ker na klišejih ni bilo sledov nanosov barve, čiščenja ali pritrjevanja v podlago, lahko sklepamo, da niso bili še nikoli uporabljeni. Po nadaljnjem raziskovanju se je izkazalo, da so bili najverjetneje izdelani za publikacijo Napori, v katero je Plečnik želel vključiti študentske diplome in druga dela s področja uporabnih predmetov in interierjev. Glede na značilnosti klišejev ter datacijo in motiviko lahko skoraj z gotovostjo trdimo, da so na njih motivi, ki so bili predvideni za to publikacijo.

»Klišeji so pravzaprav zamrznjeni trenutki nekega pedagoškega procesa, a do te razstave še nikoli niso bili uporabljeni. Po vsej verjetnosti so bili pripravljeni za publikacijo Napori, vendar so v procesu selekcije iz nje izpadli. Opominjajo nas, da so publikacije, kot tudi arhitekturna dediščina, vedno rezultat selekcije. Tisto, kar ostane zunaj končne verzije, so prav ti – manjkajoči deli, ki so z delavnico in razstavo dobili novo vrednost,« sta o procesu dela in razstavi povedali njeni kuratorki doc. dr. Nika Grabar in asist. Katarina Čakš.

Ob sedemdesetletnici izdaje Naporov (1955), ki jo je v sodelovanju s Plečnikom zasnoval France Stele, si bodo obiskovalci razstave v Plečnikovi hiši poleg originalnih klišejev lahko ogledali tudi zvezek odtisov najdenih klišejev, sopostavljen z objavljeno knjigo Napori. Pri tem se odpre vprašanje, kako in zakaj je publikacija nastajala ter kakšno vrednost imajo lahko njeni manjkajoči deli za današnji čas. Za študente je imelo raziskovanje klišejev posebno vrednost tudi v kreativnem smislu, saj je spoznavanje tiskarskih tehnik omogočilo njihovo grafično reinterpretacijo; tudi ta bo na ogled na razstavi.

SPREMLJEVALNI PROGRAM RAZSTAVE

21. 6. 2025, Poletna muzejska noč, prost vstop

18.00–24.00: Krajši vodeni ogledi originalno ohranjenega Plečnikovega domovanja*; vodstva potekajo v slovenščini in/ali angleščini
Posameznega vodstva se lahko udeleži največ 7 ljudi – samostojni ogledi hiše niso možni.

18.00–24.00: Samostojen ogled razstave Manjkajoči deli

18.00: Majda Neřima, arhitektka, dokumentarni film o Plečnikovi študentki; avtorica Andreja Humar Gruden; 74 minut

19.15: Plečnikove poteze, ki so naredile mesto, prikaz novega interaktivnega modularnega sistema študentov Fakultete za arhitekturo na stalni razstavi Plečnik., nastalih v okviru EU projekta Odprti atelje / Open Atelier

20.15: Prvo vodstvo po razstavi Manjkajoči deli s kuratorko Katarino Čakš*

*Obvezne prijave: 16.−20. 6. 2025 na prijava@mgml.si

21.00: Jaša Koceli: Mojster, živa izvedba radijske igre

10. 9. 2025 ob 17.00

Zadnje vodstvo po razstavi Manjkajoči deli s kuratorko Niko Grabar**

**Obvezne predhodne prijave na prijava@mgml.si ali 01 24 12 506.

KOLOFON RAZSTAVE

Manjkajoči deli

občasna razstava, 20. 6.–14. 9. 2025

MUZEJ IN GALERIJE MESTA LJUBLJANE, PLEČNIKOVA HIŠA, zanje: Blaž Peršin, direktor

FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, UL, zanjo: Mihael Dešman, dekan

Kuriranje, prostorska postavitev in besedila: Nika Grabar, Katarina Čakš

Video: Nika Grabar

Posnel: Blaž Zupančič

Fotografije: Katarina Čakš, Tadej Bolta, dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka

Oblikovanje: Bojan Lazarevič, Agora Proars

Odtisi so bili izdelani na delavnici Skrito v klišeju, izvedeni v sodelovanju študentov in mentorjev Fakultete za arhitekturo UL, seminar doc. Roka Žnidaršiča, z Zavodom za tipografijo in tiskarsko dediščino tipoRenesansa ter Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje UL.

Sodelujoče študentke in študenti: Rok Backer (UL FA), Tina Dernovšek (UL ALUO), Nia Gombač (UL ALUO), Žana Korenjak (UL FA), Pavlina Košir (UL FA), Jan Kranjec (UL ALUO), Valentina Lupi (UL ALUO), David Pšeničnik (UL FA), Blaž Zupančič (UL FA), Vanja Žujović (UL FA)

Mentorji: asist. Katarina Čakš (UL FA), Marko Drpić (zavod tipoRenesansa), izr. prof. Domen Fras (UL ALUO)

Delavnica je bila izvedena v šolskem letu 2023/2024 in je bila sofinancirana iz sredstev Sklada UL za umetniško področje za leto 2023.

Vodja projekta: Maja Kovač

Produkcija: Eva Grašič, Maja Kovač

Strokovna sodelavka: Ana Porok

Jezikovni pregled: Katja Paladin (SLO), Matic Šavli (ENG)

Prevod v angleščino: Matic Šavli

Promocija: Maja Kovač, Nejc Kovačič, Ana Kure

Tehnična postavitev: O.K.vir, d. o. o., Tehnična služba MGML, Konservatorska služba MGML