LUČKI V SPOMIN

Poslovila se je kmalu za svojim nekdanjim mentorjem, profesorjem doktorjem Fedjo Koširjem, ki je neizbrisno vplival ne le na njena študentska leta, temveč tudi na znanstveni magisterij in doktorat ter njeno lastno raziskovanje. Vseskozi je bila zvesta Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, kar jo je, ob močni vpetosti v mednarodni prostor, postopno pripeljalo do vodstvenih vlog v raziskovanju in do naziva izredne profesorice za področji arhitekture in urbanizma. Tako je na fakulteti na različnih stopnjah študija vodila več obveznih in izbirnih predmetov, kot so razvoj urbanizma, akcijsko planiranje in strateško presojanje, arhitekturne analogije, parametrično oblikovanje in GIS v arhitekturi ter strateško načrtovanje prostora. Mentorirala je projektiranje oz. urbanistično projektiranje (t.i. seminar), arhitekturne oz. urbanistične delavnice, diplomska oz. magistrska dela ter individualno raziskovalno delo na podiplomskem študiju.  

Ob slovesu v svojem triinšestdesetem letu nam je kolegica zapustila bogato dediščino prostorsko-razvojnih raziskav in projektov, predvsem na področju urbanizma. Njena močna ustvarjalna energija, zagnanost, osredotočenost, neomajnost in vztrajnost so jo vodile v iskanje sinergij med arhitekturo, urbanizmom, arheologijo… Zanimali so jo tudi potenciali digitalne generativne logike in njen estetski vpliv na arhitekturno snovanje. Njen opus predstavlja mnogo več kot seštevek posameznih kvalitet, saj ga odlikujeta celovitost in konvergentnost mišljenja in delovanja na področju urbanizma.

O njeni mednarodni prepoznavnosti in vplivnosti pričajo njene vodilne vloge v vrsti prestižnih raziskovalnih projektov, pridobljenih v ostri mednarodni konkurenci. Izvrstno je znala argumentirati mednarodno relevanco primerov raziskovanja slovenskega kulturnega prostora. Naj posebej izpostavim projekte Evropske unije v programu Obzorje 2020 (oz. Obzorje Evropa), kot so WeCount, INSPIRATION in HubCuties. V vrsti odmevnih znanstvenih objav in razstav naj odmeva njeno zadnje soavtorstvo monografije o evropskih pristaniških mestih.

Njeno delovanje je združevalo planerski in oblikovalski pristop k urbanizmu: urbanistično načrtovanje s posebnim poudarkom na specifikah pristaniških mest, degradiranih območij in terasirane kulturne krajine; urbanistično oblikovanje pa s posebnim poudarkom na proučevanju in oblikovanju terasirane krajine ter arheoloških najdišč.

Razvijala je nova planerska in oblikovalska znanja ter izkustva, pa tudi metodološka orodja za celovito raziskovanje in ustvarjanje prostorskih odzivov na sodobne družbene pogoje. Tako je utemeljevala, kako je mogoče uporabiti oblikovalsko, konvergentno in v prihodnost usmerjeno mišljenje za obvladovanje odprtih procesov, zapletenih vprašanj in tveganj v reševanju sodobnih prostorskih dilem. To dokazujeta tudi mednarodni nagradi za raziskovalno delo v sodelovanju z različnimi avtorji: za projekt o terasiranih pokrajinah v Sloveniji, in za knjigo o prenovi obvodnih prostorov. 

Njena bibliografija izkazuje nagrajene urbanistične umetniške oz. strokovne projekte, ki dokazujejo njeno sposobnost povezovanja strateškega razmišljanja in umetniškega čutenja v urbanizmu. Ta sposobnost je znamenje celovite raziskovalne osebnosti. Najbolj znane so njene nagrade v sodelovanju s profesorjem Marcom Venturijem iz Beneške šole, s katerim sta žela nagrade na pomembnih natečajih v Sloveniji, npr. za Nove Stanežiče v Ljubljani, za Vergerijev trg v Kopru, za Luko Koper ter za hotelsko in apartmajsko naselje s športno-parkovnim območjem v Izoli. Naj izpostavim njeno vodenje izjemno obsežnega urbanističnega projekta v Sloveniji, izdelavo strokovnih podlag za Državni prostorski načrt za Luko Koper.

Zapustila nam je tudi bogat pedagoški pečat, s številnimi mentorstvi na vseh stopnjah študija in kot zaželjena pedagoginja v tujini, s pomembnimi gostovanji v Gradcu, Zagrebu, Delftu in Berlinu. Kvalitete njenega pedagoškega dela so razvidne iz nagrad njenim študentom. Posebej velja omeniti večkratne nagrade Archiprix, Max Fabiani, International exhibition of Urbanism in SAUL (Senses in Architecture, Urban Landscaping and Design, Katowice).

Osebni spomin me nezadržno vleče v leto 2002, ko je organizirala študentsko delavnico On the Highway – Beyond Urbanism, in sicer v Rotterdamu. Že takrat se je lotila še danes relevantnega problema merila v prostoru, saj razumevanje tega problema z digitalizacijo še dodatno peša. To je še posebej očitno v pristaniških mestih, kar je odlično uporabila kot pedagoški kontekst. K sodelovanju je pritegnila interdisciplinarno in mednarodno pestro pedagoško ekipo, v kateri je sama prevzela aktivno vlogo vsebinskega in organizacijskega vodenja. Izkazala se je kot odlična motivatorka študentov in pedagogov, ob tem pa je skrbela tudi za razvoj skupnega jezika izražanja. Spominjam se živahnega in toplega delovnega vzdušja, ki ga je omogočila s temeljito pripravo in neutrudno skrbjo za vse in vsakogar.

Ohranimo jo v lepem spominu!

Tadeja Zupančič