Stanko Kristl in memoriam

Akademik, profesor emeritus, arhitekt, inovator in humanist dr. Stanko Kristl sodi med najvidnejše slovenske arhitekte. Njegov arhitekturni opus predstavlja izjemen nabor arhitekturno urbanističnih projektov in realizacij, znanstvenih raziskav in člankov, ki so bistveno zaznamovali tako naš življenjski prostor, kot tudi način razmišljanja večih generacij arhitektov v Sloveniji in mednarodnem prostoru.

Pedagoško poslanstvo je kot asistent pri prof. Edvardu Ravnikarju začel prav na naši fakulteti pred sedemdesetimi leti ter se je po dvajset letni prekinitvi zaradi načrtovanja in izgradnje ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra vrnil kot profesor. Tako na Fakulteti za arhitekturo kot na Oddelku za krajinsko arhitekturo je predaval, vodil seminar je bil mentor številnim študentkam in študentom.

Prof.dr.Stanko Kristl je bil glasnik arhitekturne misli, ki zavrača dogmatsko funkcionalnost in ki izraža skrb do brezskrbnega odnosa do prostora, v katerem se izgubljata avtentičnost kulturnih identitet in duhovna raznolikost.

Pristop v arhitekturnem delovanju prof. dr. Stanka Kristla je usmerjen v bistvo arhitekture,  v človeka,   v njegovo razumevanje in njegovo doživljanje prostora, zato v arhitekturnih projektih in raziskavah nenehno poudarja nujnost vključevanja sociologije, psihologije in drugih ved ter zagovarja holističen pristop.

Njegovo raziskovanje prvinskega dojemanja prostora in zaznavanja še nerojenega otroka je določilo radikalno zasnovo vrsto arhitekturnih del, če med številnimi deli omenim samo vrtec Mladi rod v Ljubljani, ter predstavlja izjemen pristop v evropskem in svetovnem merilu. Prav intenzivna in poglobljena osredotočenost na humani vidik arhitekture prof. dr. Stanka Kristla razlikuje od njegovih sodobnikov.

Vodilne lastnosti ustvarjanja prof. dr. Stanka Kristla so bile arhitekturni eksperiment, inventivnost in sistemskost, ki se prepletajo na prostorski, tehnološki in še posebej socialni ravni. Njegove konceptualne in projektne rešitve na področju bolnišnične arhitekture so za posamezne segmente dobile priznanje najpomembnejših mednarodnih strokovnjakov, tako arhitekturne, kot medicinske stroke ter so bile s strani Svetovne zdravstvene organizacije pri Združenih narodih predstavljene kot vzorčni primeri bolnišnične gradnje.

Med njegovimi številnimi projekti je bilo nedvomno najbolj zahtevno in odmevno načrtovanje ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra in znotraj njega izgradnja najzahtevnejšega dela, ki predstavlja diagnostično terapevtsko servisno središče s tremi predavalnicami in impresivno vhodno avlo, ki skozi arhitekturo na bolnika deluje kot soterapevtski dejavnik.

Poleg priznanja njegovemu talentu in znanju, ki ga je prof. dr. Stanko Kristl doživel v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji, bi želel izpostaviti dve prav posebni mednarodni priznanji. Prvo priznanje mu je izrekel Alvar Aalto s povabilom, da se pridruži njegovemu projektnemu timu v Helsinkih, drugo pa je priznanje ter navdušenje nad projektom Centra za fizikalno medicino in rehabilitacijo v Kuwaitu, ki mu ga je osebno izrekel Jørn Utzon.

Prof. dr. Stanko Kristl je leta 1964 prejel nagrado Prešernovega sklada za stanovanjski blok v Velenju, šest let kasneje pa še Prešernovo nagrado za Osnovno šolo v Kranju. Za Univerzitetni klinični center v Ljubljani je prejel leta 1976 Župančičevo nagrado ter ponovno Župančičevo nagrado za življenjski opus leta 2020. Plečnikovo nagrado za življenjski opus je prejel leta 2006 in nagrado Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije leta 2021.

Od leta 2005 je bil izredni, od leta 2011 pa redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter nagrajen z državnimi nagradami in z dvema naslovoma častnega meščana Ljubljane in rojstnega Ljutomera.

Izjemen opus prof. dr. Stanka Kristla ter njegov iskren in humanističen pristop k naši skupni stroki  naj nam bo vsem za vzor in navdih ter zaveza k najvišjemu spoštovanju njegovih dragocenih del, pomembnih tako za našo družbo, kot za širšo mednarodno stroko in javnost.

V zahvalo in spomin!

23.1.2024