Nagrada ZLATA JAGODA
PROSTOR JE NAŠ. – Pregledna letna razstava projektov Fakultete za arhitekturo UL
-
Objavljeno6. 6. 2022
2. 6. – 23. 6. 2022
Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, Zoisova 12
V četrtek, 2. junija, so na slavnostnem odprtju pregledne letne razstave FA UL Prostor je naš podelili nagrado Zlata jagoda za najboljšo razstavno skupino, ki jo izbere strokovna žirija. Postavitev razstav ima na Fakulteti za arhitekturo že dolgo tradicijo, nagrado pa so letos podelili prvič. Žiranti Matevž Čelik, Miha Artnak in Dean Lah so za najboljšo razstavno skupino izbrali seminar Sadar z naslovno temo SLOVENSKE SANJE: Grdota in udobje enostanovanjske hiše pod vodstvom prof. Jurija Sadarja.
ZLATA JAGODA
Nagrada za najboljšo razstavno skupino
“Najprej naj čestitam vsem študentom za izjemne naloge, ki smo jih kot žirija imeli priložnost pregledati. Zelo težko je bilo podeliti eno samo Zlato jagodo, saj bi si jo zaslužilo veliko predstavljenih nalog in projektov. Na koncu so nas najbolj prepričale vse številčnejše naloge, ki so temeljile na raziskovanju, ali pa je bilo raziskovanje njihov pomemben sestavni del. Pri projektu Slovenske sanje so se študentje poglobili v najbolj vsakdanje slovenske družinske hiše. Stavbe, ki so nastale na način samograditeljstva in v stroki veljajo za grde, so z njihovo raziskavo pred nami zaživele na intriganten način in postale relevantno raziskovalno gradivo za iskanje odgovorov na današnje arhitekturne izzive. Pridobivanje informacij o nastanku teh hiš, poglabljanje v razloge in potrebe za njihovo gradnjo, v način, na katerega so se gradile, in kako se danes uporabljajo, uči mlado generacijo arhitektov empatije, ki je več kot potrebna za razumevanje današnjih potreb posameznikov in družbe.“
– Matevž Čelik, član žirije za Zlato jagodo 2022
Seminar SADAR
SLOVENSKE SANJE
Grdota in udobje enostanovanjske hiše
Kar 66% prebivalcev Slovenije biva v eno-ali dvostanovanjski hiši. Ta razpršen, energetsko neučinkovit in arhitekturno sporen fenomen predstavlja bivanjski ideal večine Slovencev, a je praviloma grd in nefunkcionalen. Pri oblikovanju osnovnega volumna enodružinske hiše je Slovenec konzervativen, medtem ko pri dozidavah samograditeljska domišljija dobi krila. Mnoge od teh nastalih tvorb presenečajo s svojo nenavadno obliko, atmosfero in ljudsko inovativnostjo ter oblikujejo značaj in kontekst naših naselij. Študentje so z raziskovanjem izbranih primerov slovenskih enodružinskih hiš, zgrajenih po 1950, v različnih merilih, prespraševali »slovenske sanje« ter z novimi projekti predlagali svoj bivanjski ideal za 21. stoletje.
asist. Ana Kreč
demonstratorka: Maja Pisnik