Univerza v Ljubljani
Fakulteta za arhitekturo

Četrtki za dediščino: Rajko Muršič

Kulturna dediščina v vsakdanjem življenju: od nesnovne kulturne dediščine do dediščinskih skupnosti

  • Objavljeno
    10. 3. 2022
Četrtki za dediščino: Rajko Muršič

Predavatelj bo v svojem predavanju opozoril na različne nejasnosti pri pojmovanju kulturne dediščine. Ob opozorilu, da sam termin korenini v politiki in ne v znanosti, bo prikazal določene znane in manj znane primere kulturne dediščine, ki jih srečuje iz dneva v dan. Ob teh primerih bo opozoril na pomen birokratskih postopkov pri opredeljevanju in prepoznavanju kulturne dediščine.

Poleg predmetov kulturne dediščine in spomeniških objektov, ki jih označuje mednarodni znak za njihovo označevanje, obstaja tudi nesnovna kulturna dediščina, na katero tovrstnih znakov ni mogoče pripenjati. Za njeno prepoznavanje in ohranjanje potrebujemo nosilce, torej dediščinske skupnosti. Predavatelj bo podal zgodovino nastajanja opredelitve in načinov varovanja nesnovne kulturne dediščine, od Unescovih priporočil za varovanje tradicionalne kulture iz leta 1989 do Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine iz leta 2003. Kot član Delovne skupine Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine bo opozoril predvsem na tiste primere nesnovne kulturne dediščine, ki sicer zaznamujejo življenje posameznih skupnosti, a jih obenem ni mogoče enostavno proglasiti za nesnovno kulturno dediščino.

V sklepnem delu predavanja bo predstavil nekaj primerov tovrstne dediščine s področja, ki mu sicer namenja glavnino raziskovalnega zanimanja, popularne glasbe, kjer se bo vprašal, ali bi slovensko kantavtorstvo, kot sta ga zaznamovali deli Tomaža Pengova in Marka Breclja, lahko proglasili za nesnovno kulturno dediščino. O tem, da je področja dediščine težko zamejevati, pa bo pokazal na primeru dediščinske skupnosti, ki je koprskemu Mladinskemu kulturnemu centru sčasoma dodala še en M, tako da se je njegovo poimenovanje razširilo na Mladinski kulturni, socialni, medgeneracijski in muzejski center. Predavanje bo končal z vprašanjem, ali je prostore ustvarjalnega druženja v takšnih centrih po nekaj desetletjih njihovega obstoja že mogoče razumeti kot kulturno dediščino.

Dr. Rajko Muršič

Redni profesor na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Zadnja monografija: Glasbeni pojmovnik za mlade (2017). Sodeloval je kot ekspert v projektu na Univerzi Vzhodne Finske Čutne transformacije in transgeneracijski odnosi v evropskem okolju 1950–2020 (ERC 2016–2021) in sodeluje v projektu B-Air z Radiem Slovenija (Culture; 2021-2023). Sodeluje še v projektu Happy s Svobodno univerzo v Amsterdamu, IRI-jem in partnerji v Butanu (Erasmus+; 2021-2023) ter v temeljnem raziskovalnem projektu Glasba mladih po 1945 in Glasbena mladina Slovenije (ARRS 2021–2024).

Raziskovalna zanimanja: raziskovalna metodologija, antropološka teorija, zgodovina antropoloških raziskovanj, teorija in filozofija znanosti, epistemologija, antropologija popularne glasbe in mladinskih kultur, urbana antropologija, teorija kulture, čutna antropologija, antropologija prostora, raziskave dediščine …