150-letnica rojstva Jožeta Plečnika

Izjava dekana

»Profesor Jože Plečnik, rojen na današnji dan pred 150 leti je s svojim ustvarjalnim zgledom in načinom poučevanja arhitekture, urbanizma in oblikovanja ustvaril podstat prepoznavnim značilnostim ljubljanske Fakultete za arhitekturo. Četudi smo se v 100 letih delovanja z vsebinami študijskih programov, učnimi načeli in mednarodno vpetostjo približali obče sprejetim evropskim pedagoškim praksam, pa se ljubljanska Fakulteta za arhitekturo še zmeraj s ponosom naslavlja kot dedinja Plečnikove šole za arhitekturo.

Neposredna učna razmerja med učiteljem in vajencem smo v zadnjih desetletjih razvili in nadgradili v sodoben pedagoški model, v katerem se v ožji skupini študentov in mentorjev znanje ustvarja in enakopravno deli znotraj akademske skupnosti. Učenje poteka na podlagi projektnega in raziskovalnega pristopa. Študijske vsebine se oblikujejo sproti, skozi proces vzajemnega interesa študentov in pedagogov. Že davno smo presegli Plečnikovo enosmerno in brezpogojno učno doktrino, ohranili pa smo pristnost neposrednega stika med študentom in pedagogom.

Pedagogi, zaposleni na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, so vrhunski mednarodno prepoznavni raziskovalci, ustvarjalci in strokovnjaki na področju arhitekture, urbanizma in oblikovanja. Na povsem enak način, kot je Jože Plečnik svoj ustvarjalni zanos in izkušnje vsakodnevno prepletal med »gradbiščem« in »risalnico«, tudi danes stremimo k nesebični in vedno aktualni integraciji prakse in teorije v enovit pojem – ustvarjalno znanje. Prav zato je rojstni dan mojstra in profesorja Jožeta Plečnika hkrati tudi praznik naše fakultete.«

dekan
prof. dr. Matej Blenkuš

Plečnikova soba: gradivo in fotografije

Ob 150. letnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika smo v knjižnici Fakultete za arhitekturo popisali knjižno gradivo, ki se nahaja v omarah Plečnikove sobe.

Ob tej priložnosti  je Ana Porok, kustosinja za arhitekturo in oblikovanje v Plečnikovi hiši zapisala da je Plečnik kot redni profesor za arhitekturo svoje pedagoško delo v Ljubljani začel leta 1921, šolo pa je zaznamoval z osebno karizmo in metodo poučevanja. Poučeval je arhitekturno risanje in kompozicijo ter nauk o slogih. Po II. svetovni vojni, leta 1948, se je šola iz Stare Tehnike preselila na »Graben«, na Zoisovo cesto, kjer deluje še danes. Plečnik je na njej poučeval do zadnjih mesecev svojega življenja.

Osrednje mesto študija, ki je trajal devet semestrov, je bila risalnica. V njej sta vladali tišina in zbranost, saj so skupaj delali študentje vseh letnikov. Plečnik je od študentov pričakoval in zahteval redno prisotnost. Z izjemno natančnostjo so risali vsak detajl, odstopanj in lastnih domislic ni dopuščal. S tem načinom so gojili kulturo risbe do skrajnih meja. Pri študiju so se prve mesece ukvarjali s tehnično platjo risanja: s skiciranjem, prostim risanjem, pisavo, senčenjem, s tehničnim risanjem in opisno geometrijo. Plečnik je novincem najprej dodelil majhno nalogo iz umetne obrti: kljuka, svečnik, ograja, omara, stol, temu so sledile večje: vaza, vhodna vrata, znamenje, kostnica, mavzolej, vodnjak … Težavnost nalog je postopoma povečeval, začeli so z obdelovanjem interierja, družinske hiše, nadaljevali pa z načrtovanjem cerkva in večjih objektov (šola, galerija, koncertna dvorana, gasilski dom …).

Z vztrajno vajo je risba študentov postala tako podobna profesorjevi, da ju le težko ločimo. Navzeli so se njegovega načina skiciranja, posnemati so začeli celo njegovo pisavo in držo svinčnika. Plečnik je učencem dajal svoje skice, narejene s svinčnikom na prosojnem papirju, ki so jih morali detajlirati in jih v merilu s tušem skrbno prenesti na risalni papir. Vse podrobnosti je skrbno nadzoroval.

Gradivo, ki se je po Plečnikovi smrti (1957) še do danes ohranilo v Plečnikovem kabinetu na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani nam ponuja edinstven vpogled v delovanje, metode in učne načrte Plečnikove šole zlasti v povojnem obdobju. Gre za ohranjene posamezne Plečnikove originalne risbe ter množico risb in programov študentov ter nekaj posameznih diplomskih nalog študentov zadnje generacije pri Plečniku. Ohranjenih je tudi nekaj lesenih, mavčnih in glinastih modelov za posamezne projekte.

Na ogled postavljamo nekaj fotografij Plečnikove sobe (avtor fotografij – Tadej Bolta), knjig, diplomskih del in načrtov, ki se skrivajo v omarah. Med popisanim gradivom je tudi nekaj knjig s posvetilom, ki jih je Plečniku iz Amerike pošiljal arhitekt Ivan Jager. Priložen je tudi seznam knjig.