Plečnikova soba

Ob 150. letnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika smo v knjižnici Fakultete za arhitekturo popisali knjižno gradivo, ki se nahaja v omarah Plečnikove sobe

Ob tej priložnosti je Ana Porok, kustosinja za arhitekturo in oblikovanje v Plečnikovi hiši zapisala da je Plečnik kot redni profesor za arhitekturo svoje pedagoško delo v Ljubljani začel leta 1921, šolo pa je zaznamoval z osebno karizmo in metodo poučevanja. Poučeval je arhitekturno risanje in kompozicijo ter nauk o slogih. Po II. svetovni vojni, leta 1948, se je šola iz Stare Tehnike preselila na »Graben«, na Zoisovo cesto, kjer deluje še danes. Plečnik je na njej poučeval do zadnjih mesecev svojega življenja.

Osrednje mesto študija, ki je trajal devet semestrov, je bila risalnica. V njej sta vladali tišina in zbranost, saj so skupaj delali študentje vseh letnikov. Plečnik je od študentov pričakoval in zahteval redno prisotnost. Z izjemno natančnostjo so risali vsak detajl, odstopanj in lastnih domislic ni dopuščal. S tem načinom so gojili kulturo risbe do skrajnih meja. Pri študiju so se prve mesece ukvarjali s tehnično platjo risanja: s skiciranjem, prostim risanjem, pisavo, senčenjem, s tehničnim risanjem in opisno geometrijo. Plečnik je novincem najprej dodelil majhno nalogo iz umetne obrti: kljuka, svečnik, ograja, omara, stol, temu so sledile večje: vaza, vhodna vrata, znamenje, kostnica, mavzolej, vodnjak … Težavnost nalog je postopoma povečeval, začeli so z obdelovanjem interierja, družinske hiše, nadaljevali pa z načrtovanjem cerkva in večjih objektov (šola, galerija, koncertna dvorana, gasilski dom …).

Z vztrajno vajo je risba študentov postala tako podobna profesorjevi, da ju le težko ločimo. Navzeli so se njegovega načina skiciranja, posnemati so začeli celo njegovo pisavo in držo svinčnika. Plečnik je učencem dajal svoje skice, narejene s svinčnikom na prosojnem papirju, ki so jih morali detajlirati in jih v merilu s tušem skrbno prenesti na risalni papir. Vse podrobnosti je skrbno nadzoroval.

Gradivo, ki se je po Plečnikovi smrti (1957) še do danes ohranilo v Plečnikovem kabinetu na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani nam ponuja edinstven vpogled v delovanje, metode in učne načrte Plečnikove šole zlasti v povojnem obdobju. Gre za ohranjene posamezne Plečnikove originalne risbe ter množico risb in programov študentov ter nekaj posameznih diplomskih nalog študentov zadnje generacije pri Plečniku. Med popisanim gradivom je tudi nekaj knjig s posvetilom, ki jih je Plečniku iz Amerike pošiljal arhitekt Ivan Jager. Ohranjenih je tudi nekaj lesenih, mavčnih in glinastih modelov za posamezne projekte.