Dešman

Študenti obravnavajo realne arhitekturne izzive, s kakršnimi se bodo srečevali v poklicu. Izbor nalog sledi načelom družbene odgovornosti in poklicne etike. Načela seminarskega dela so: urbano zgoščevanje, družbeno povezovanje, odprto mesto, programska pestrost, trajnostna gradnja, javni interes itd. Metoda seminarskega dela temelji na raziskavi primerljivih nalog v raznih časovnih in prostorskih okvirih: od ljubljanske šole (Plečnik in Ravnikar ter njuni učenci) do arhitekturne zgodovine (Bramante, Palladio, Schinkel…), sodobne slovenske in svetovne arhitekture ter klasikov modernizma (Mies, Kahn, Le Corbusier, Aalto …).

Proces dela sledi kompleksnosti naloge in arhitekture nasploh. Študenti najprej interpretirajo nalogo na čim bolj oseben in vizionarski način, da si zamislijo, kako bi se videli v vlogi stanovalcev/uporabnikov svoje naloge. Nato raziščejo primere s podobnimi vsebinami, jih kritično ovrednotijo in postavijo svoj koncept, ki ga razvijejo iz razumevanja konteksta, topografije in programa. V nadaljevanju zasnujejo koreografijo projekta: prihod, vhod, pot skozi objekt, različne scenarije uporabe, iz katere nastane arhitekturna ideja. Teme, ki jih arhitekturna ideja obravnava, so: vzdušje, zgodba, materiali, svetloba, pogledi, ritem, zaporedje sekvenc, pomembno/manj pomembno, splošno/posebno itd. Vsak študent razvije svojo nalogo in jo postavi na lokacijo, kjer uskladi medsebojne odnose: promet, poti, zeleni sistem, poglede itd. V ustvarjalnem procesu se vzpostavijo pravila urejanja in regulacije območja, ki jih vsak študent vgradi v svojo nalogo.

Dogajanja