Ljubljana pada! : idejna zasnova strategije protipotresne utrditve stolpnic ob Hrvatskem trgu v Ljubljani

Ljubljana je potresno ogrožena. Petnajst stolpnic tipa A, B in C, zgrajenih pred letom 1963 (preden so bili sprejeti prvi predpisi o protipotresni gradnji), spada med najbolj ogrožene objekte v mestu, med drugim tudi zato, ker v njih živi največ prebivalcev. V raziskavi, ki so jo opravili Zavod za gradbeništvo, arhitekturni Studio Krištof in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, so ugotovili, da je za osem stolpnic tipa A (ob Roški cesti in Streliški ulici) najbolj smiselna zunanja utrditev, ki je stroškovno ugodnejša in pri kateri ni potrebna selitev prebivalstva. Za pet stolpnic tipa B (ob Štefanovi in Cigaletovi ulici ter ob Hrvatskem trgu) pa je možna samo nadomestna novogradnja, ki je stroškovno dražja in zahteva selitev prebivalcev za 24 mesecev. Za dve stolpnici tipa C (Vodmat) je prav tako najbolj smiselna nadomestna novogradnja. Kam preseliti stanovalce za 24 mesecev ob trenutni stanovanjski krizi? Ali lahko ob potresni utrditvi stolpnic hkrati revitaliziramo del mesta? Ali je lahko preventiva tudi priložnost za arhitekturo, mesto, ljudi? Na ta vprašanja odgovarjam v svoji magistrski nalogi, ki obravnava primer študije dveh stolpnic tipa B, lociranih blizu Hrvatskega trga, ki sta še posebej ogroženi, ker vsebujeta največje število stanovanj.