Rušitev ali rešitev? : idejna zasnova revitalizacije širšega območja dvorca Novo Celje in nekdanjega baročnega parka

V Sloveniji je bilo skozi zgodovinska obdobja zgrajenih čez 900 gradov, graščin in dvorcev. Za nekaterimi so sledi že izgubljene, drugi živijo naprej novo zgodbo, tretji pa na svoje novo poglavje še čakajo. Po drugi svetovni vojni je bilo veliko dvorcev naseljenih z začasnimi programi. Sčasoma so zaradi visoke cene vzdrževanja ostali prazni. Ker se v stavbe ni vlagalo, so izgubile na pomenu za družbo in v mnogih primerih se je začela tudi urbanistična degradacija zaledja in pripadajočih parkov, izgubila se je identiteta prostora.

Problem revitalizacije ni le v ekonomiji vzdrževanja ampak tudi v strategiji, kako prostor, ki ga je potrebnostrogo varovati, hkrati dovolj spremeniti, da je primeren potrebam sodobne družbe. Ohranjanje in ponovna raba stavb danes ne predstavljata samo spoštovanja nepremične kulturne dediščine, ampak tudi trajnostni način ravnanja s prostorom.

Naloga se ukvarja z revitalizacijo širšega območja dvorca Novo Celje in obdajajočega parka, njegoveširše dostopnosti ter s presojanjem in predrugačenjem obstoječega grajenega tkiva, katerega cilj je vzpostavitev vsevključujočega javnega in poljavnega prostora.

Obstoječe stanje je konglomerat programov, identitet in arhitekturnih izrazov. Vprašanje urejanja degradirane okolice dvorca z velikopoteznimi obstoječimi skladiščije potrebno rešiti v kontekstu trajnostne rabe – z ohranitvijo objektov in preverbo potencialov, ki jih ponuja takšen pristop obravnave.