Odprti podatki – odporno mesto : uporaba odprtih prostorskih podatkov v GIS modelu za določanje lokacij zaklonišč za izredne razmere v urbanih območjih
Zala Bokal
-
Mentor
-
Asistent
-
Študijski programiMagistrski študijski program druge stopnje Urbanizem (MŠU)
-
Študijsko leto2024/25
Delo obravnava prostorski vidik umeščanja zaklonišč za izredne razmere v urbana območja. Cilj naloge je razvoj preproste metode, ki načrtovalcem mest služi kot orodje za analizo obstoječega stanja in za podatkovno podprte odločitve o ustreznih lokacijah za zaklonišč za izredne razmere. Metoda omogoča analizo pokritosti prebivalcev z možnostjo zaklanjanja in pravično ter prostorsko optimizirano načrtovanje objektov z zmogljivostmi za zaklanjanje. Pri tem upošteva omejitve prostora, obstoječo infrastrukturo ter z analizo ugotovljene potrebe po zakloniščnih mestih glede na gostoto prebivalstva urbanega območja. Predstavljena metoda temelji na uporabi odprtih prostorskih podatkov. Ti lahko v sodobnih načrtovalskih praksah podprejo procese odločanja, saj omogočajo vpogled v prostorske vzorce ranljivosti. Mesta so generator heterogenih prostorskih podatkov, ki so na voljo kot bogata podatkovna podpora za metode prostorskih analiz tveganj. Analitična tehnologija odpira možnosti za informirane postopke načrtovanja in umeščanja krizne in zaščitne infrastrukture v urbana območja. V nasprotju s tradicionalnimi metodami lahko pristopi umetne inteligence, ki temeljijo na podatkih iz več virov, hkrati povežejo velike količine podatkov. Metoda uporablja javno dostopne sloje prostorskih podatkov iz različnih virov. Zasnovana je za uporabo znotraj odprtokodnega geoinformacijskega okolja QGIS. Metoda vključuje izbor ustreznih podatkovnih slojev in njihovo povezovanje ter analizo v grafičnem modelu QGIS, kar rezultira v generaciji georeferenciranih predlogov lokacij za umeščanje zaklonišč. Metoda je prenosljiva in uporabna na območjih urbanih središč druge ravni, kot jih določa Strategija prostorskega razvoja Slovenije (SPRS). Uporabna je pri prostorskem načrtovanju z mislijo na večjo odpornost mest v primeru naravnih ali drugih nesreč in odziva mestnega sistema v izrednih situacijah.




