Obala+ : idejna zasnova sobivanja lokalne skupnosti z morjem, z revitalizacijo zapuščenega industrijskega območja v Poreču

Tea Berljavac

  • Študijski programi
    Enoviti magistrski študijski program druge stopnje Arhitektura (EMŠA)
  • Študijsko leto
    2025/26

Magistrska naloga raziskuje okoljske, prostorske in družbene izzive obalnih mest. Raziskava se osredotoča na mesto Poreč, ki leži na hrvaški obali, natančneje v Istri. Naloga poudarja vlogo morja kot temeljnega pogoja za obstoj, obravnava vplive industrializacije na razvoj istrskih obalnih mest v 20. stoletju ter preučuje položaj poreške lokalne skupnosti, ki se danes sooča s postopnim izgubljanjem kulturne identitete.

Osrednji predmet raziskave je zapuščen industrijski kompleks v Poreču, ki se nahaja v neposredni bližini morja. Izbrana lokacija združuje industrijske in tradicionalne arhitekturne elemente ter simbolizira obdobje, ko je razvoj mesta poganjala industrija. Danes je prostor degradiran, izgubil je svojo vlogo v urbanem in družbenem tkivu. Namen naloge je opozoriti na njegov neizkoriščen potencial ter ponuditi urbanistično rešitev, s katero bi območje ponovno zaživelo kot epicenter aktivnosti.

Cilj je ustvariti prostor, v katerem arhitektura prihodnosti odraža zgodbe preteklosti in deluje kot medij, ki povezuje človeka z morjem. Arhitekturna prenova obstoječih kamnitih objektov predstavlja izhodišče za prostorsko preobrazbo. Pri tem se ohranja zgodovinska identiteta prostora, hkrati pa se zagotavlja sodobna funkcionalnost z vključitvijo programov bivanja, dela, izobraževanja, rekreacije in gastronomije. Ob obstoječe oporne zidove, ki obdajajo lokacijo, se umestijo novogradnje, ki spoštujejo morfologijo območja in dopolnjujejo nov program z nastanitvenimi in servisnimi vsebinami. Na odprtih površinah na lokaciji so umeščeni manjši prostorski posegi, ki vzpostavljajo stik z morjem in spodbujajo interakcijo soseske.

Revitalizacija območja presega zgolj prostorsko prenovo in si prizadeva postati zgodba o odgovornem in trajnostnem sobivanju človeka z morjem, s čimer se ponovno vzpostavlja ravnovesje med naravnim okoljem, grajenim prostorom in lokalno skupnostjo.