Kamen na kamen palača : idejna zasnova tranzitnega doma kot gradbene akademije na ljubljanskem obrobju

Krovno temo obrobja magistrsko delo Kamen na kamen palača raziskuje na primeru ljubljanskega obrobja: kot mejo med mestom in prostorom izven mesta prepozna njegovo civilizacijsko mejo, ljubljansko obvoznico. Najobsežnejši, najdražji in najdaljši projekt na ozemljih mestne občine Ljubljana poleg 29 kilometrov asfalta ob sebi zgoščuje kompleksne vodooskrbne in regulacijske sisteme, vozlišča oskrbe z električno energijo, vrtičke in parkirišča raznih tipologij prevoznih sredstev.

Arhitekturna naloga črpa navdih iz obstoječe gradbene kulture, predvsem iz vrst enostavnih objektov, ki jih lahko najdemo na zaplatah vrtičkov, t.i. vrtnih lop. Kulturo grajenja, ki jo utelešajo preprosti, manj kot 20-kvadratni objekti, aplicira na megalopo, stavbo tranzitnega doma, ki je neprenehoma v gradnji in ki deluje kot stanovanjska stavba za ljudi v tranzitu, učna delavnica za amaterske gradbenike in kot priložnostna nastanitev za »vozače«. Zasnova stavbe sledi načelom: 1. krožne uporabe – zaradi raznolikosti uporabljenih gradbenih materialov omogoča uporabo manjših količin odvečnih gradbenih materialov z ljubljanskih gradbišč, 2. faznosti – uporabna tlorisna površina se povečuje z nalaganjem stavbnih delov, 3. vseživljenjskega izobraževanja – celoten potek gradnje se večkrat ponovi, pri vsakem novem stavbnem delu nova generacija »učencev« spremlja gradnjo od temeljev do strehe, 4. davčne optimizacije – delo pojmuje kot valuto, s katero ljudje v tranzitu plačujejo svojo nastanitev v tranzitnem domu, da bi se v čim večji meri ognil monetarnemu poslovanju.