Izgubljena obzorja : idejni projekt revitalizacije nekdanjega vojaškega letovišča v Kuparih

Magistrska naloga obravnava problematiko izgube identitete obalnega prostora južne Dalmacije skozi primer zgodbe nekdanjega vojaškega letovišča v Kuparih, enega najzanimivejših kompleksov jugoslovanske turistične dediščine. Izhodišče raziskave je osebno in prostorsko doživljanje turistične arhitekture, ki jo nadgradim z analizo družbenega, zgodovinskega in načrtovalskega konteksta Župe dubrovačke, v kateri se Kupari nahajajo. Naloga sledi plastenju identitete od agrarne in obrobne, preko historicistične in kolektivne, do njenega vrhunca v podobi jugoslovanskega modernizma ter njegovega razpada v času Domovinske vojne in času tranzicije.

Posebna pozornost je namenjena tipološkemu razvoju hotelske arhitekture na Jadranu ter vlogi turizma kot ideološkega, gospodarskega in prostorskega katalizatorja. Analiza pokaže, da je jugoslovanski turizem ustvarjal odprte, javno dostopne in krajinsko integrirane prostore, katerih vrednote so danes ogrožene zaradi globaliziranega, potrošniško naravnanega družbeno prostorskega razvoja. Ruševine Kuparov so obravnavane kot nosilke kolektivnega spomina in prostorskega potenciala, ne kot prazna ali neuporabna dediščina.

Na podlagi celovite valorizacije prostorskih, arhitekturnih in krajinskih kvalitet naloga razvije projekt revitalizacije, ki letovišče razume kot hibridno mestotvorno in turistično središče. Predlagana zasnova temelji na ohranjanju, reinterpretaciji in rušitvi, pri čemer so trije hoteli – Grand, Pelegrin in Goričina – obravnavani z različnimi pristopi: diskretno prenovo, rekonstrukcijo in prezentacijo ruševine. Projekt vzpostavlja ravnovesje med turizmom in lokalno skupnostjo ter zagovarja arhitekturo kot medij za ponovno vzpostavitev identitete, kontinuitete in javnega prostora v ranljivem obalnem okolju.