Idejna zasnova revitalizacije območja nekdanje kranjske tovarne Tekstilindus v športno-kulturno središče

Mesto Kranj se je skozi zgodovino oblikovalo na podlagi danih prostorskih značilnosti in v tesni povezavi z naravnimi danostmi, med katerimi ima reka Sava osrednjo vlogo. Vodni prostor, nekoč ključna infrastrukturna in gospodarska os, danes predstavlja potencial za urbano preobrazbo mestnega tkiva, še posebej v kontekstu postindustrijske degradacije. Deindustrializacija, ki je močno zaznamovala obrežne predele, je pustila za seboj številna opuščena območja, katerih prostorski in vsebinski potencial ostaja spregledan.

Vsebina naloge se ukvarja s problematiko industrijsko degradiranih območij ob reki Savi v Kranju, s poudarkom na pomenu rečnega prostora kot nosilca identitete, spomina in trajnostne urbane prenove. Predmet poglobljene raziskave je območjenekdanje tovarne Tekstilindus, ki je bilo v preteklosti eden ključnih nosilcev gospodarskega razvoja mesta, danes pa stagnira v neizkoriščeni prostorski praznini.

Podobno kot pri številnih drugih industrijskih območjih v slovenskih mestih gre tudi pri Tekstilindusu za primer, kjer sta arhitektura in zgodovina prostora neločljivo povezani s kolektivnim spominom kraja. Revitalizacija tovrstnih območij odpira vprašanja o preobrazbi v odprte javne prostore, ki združujejo kulturne, športne, stanovanjske in rekreacijske vsebine. Ob tem postaja ključnega pomena prepletanje preteklosti z novimi, trajnostno naravnanimi načini uporabe prostora.

Magistrska naloga se osredotoča na iskanje arhitekturnih možnosti za revitalizacijo območja Tekstilindusa z vzpostavitvijo športno-kulturnega središča, ki se navezuje na obstoječo identiteto Kranja kot mesta z izrazito kulturnim, športnim in javnim značajem. Naloga v tem kontekstu obravnava vprašanja ponovne rabe industrijske arhitekture, vključevanja javnega programa ter prostorske preobrazbe znotraj sodobnega urbanističnega okvira.

Programska zasnova vključuje spominski park in muzej zgodovine tovarne, hotel z velnesom, stanovanjsko stavbo, stavbe s kulturnimi in športnimi vsebinami ter športno dvorano. Zunanje površine so oblikovane kot parkovna krajina z urejenimi peš- in kolesarskimi potmi, športnimi igrišči ter promenado ob reki, ki skupaj z urejenimi pomoli povezuje območje z reko. Osrednji poudarek je na prenovi treh historičnih industrijskih objektov, ki vsebinsko in prostorsko nosijo glavni program naloge. V tkalnico in njen prizidek je umeščen kulturni program z ustvarjalnimi delavnicami, studii in večnamenskim prostorom za razstave. V objekt opuščene belilnice pa je umeščen športni program, ki ga tvorijo različni urbani športi, vadbeni prostori in prostori za druženje. Notranjost obeh stavb je zasnovana s sistemom dvovišinskih kubusov, ki ohranjajo odprtost volumna, povezani pa so z zračno pasarelo, ki omogoča funkcionalno povezanost objekta. Zunanjost in konstrukcija objektov ostajata nespremenjeni, s čimer se ohranja značaj industrijskega ambienta.

Naloga tako opozarja na pomembnost sistemskega premisleka o vodnih robovih mest kot o izhodiščih za trajnostno regeneracijo, pri čemer povezuje arhitekturno oblikovanje z družbenim razmislekom, prostorsko odgovornostjo in sodobnimi načeli trajnostne mobilnosti.