Arhitektura kolektivnega bivanja : idejna študija bivalnih prostorov v skupnosti in zasnova večstanovanjskega kompleksa na Studencih v Mariboru.

Vsebina magistrske naloge deluje kot poziv k razmisleku bivanja v domačem prostoru. Pod vprašaj postavi določene dejavnosti, ki se dogajajo v posameznih stanovanjih, ter jih vrednoti glede na to, ali so le te nedvomno zasebne ali pa se lahko izvajajo tudi v kontekstu skupnega. V kolikor se ugotovi, da se nekatere dejavnosti lahko odvijajo tudi v skupnem prostoru, se postavi novo vprašanje, in sicer kakšna je sprememba izgleda prostora, ki ga poznamo v individualnem kontekstu, če ta postane kolektivni. Redefiniranje konstelacij bivanjskih skupnosti (ponavadi so te enodružinske), prilagoditev namembnosti posameznih prostorov ter število uporabnikov in akterjev znotraj dejavnosti, izvajanih v domačem okolju, odpira novo pot oblikovanju prostora. Ob ozaveščanju vzorcev domačega bivanja, se odkriva novo polje možnosti uporabe elmentov, ki delujejo kot gradniki prostora, ter njihov vpliv na življenje posameznika in skupnosti.

V teoretičenm delu magistrske naloge se obravnava problem stanovanjske dostopnosti posameznikom, ki odstopajo od ustaljene konstelacije jedrske družine, na katerih temeljijo stanovanjske zasnove novogradenj na slovenskem področju. Proces redefiniranja bivanjskih prostorov utemeljuje grafično orodje, ki lahko vrednoti posamezne arhitekturno-urbanistične elemente glede na potencial ustvarjanja individualnosti in kolektivnosti v prostoru. Legitimnost grafičnega orodja potrjujejo primeri študij (zgodovinsko) obstoječih bivanjskih skupnosti, za katere se smatra, da so zavestno preoblikovale prostor v namen skupnega bivanja.

V projektnem delu magisterske naloge, so predstavljene tri idejne zasnove bivališč v kontekstu resnične lokacije na Studencih v Mariboru. Posamezni sklop nove soseske je zasnovan glede na vrednote posameznikov, ki bi v takšnem prostoru bivali in se udejstvovali. Prikazane stanovanjske zasnove naj ne bi delovale kot končne in nespremenljive, temveč le kot predlagane možnosti uporabe, ki pa v končni fazi niso odvisne od arhitekta, temveč od samih posameznikov, ki bi prostor naseljevali in v njem tvorili skupnost.