Presoja prostorskih vplivov gradnje JEK2 in Vizija dolgoročnih učinkov za lokalno skupnost

Gradnja drugega bloka Jedrske elektrarne Krško je – kot lahko spremljamo v dnevni publicistiki – predvsem vprašanje strategije energetske preskrbe države. Odločitev o smotrnosti gradnje prepuščamo drugim.

S štirimi projekti, ki so jih v mešanih skupinah izdelali študenti 2. do 5. letnika seminarske skupine Blenkuš, se sprašujemo nekaj povsem drugega: kakšne bodo posledice gradnje za lokalno skupnost in prostor, če bo do nje v predvidenem desetletnem roku res prišlo? Kako zagotoviti dostojne bivalne pogoje za med 3.000 in 5.000 delavcev ter za inženirje in njihove družine? Kakšne dolgoročne posledice bo pustila gradnja začasnih sosesk v prostoru? Kako v proces gradnje in delovanja novih naselij vključiti gospodarske potenciale regije? Kako z načrtovanjem nasloviti interese lokalne skupnosti? Ali se lahko strategija države o trajnostni oskrbi z energijo prevede tudi v zavezo k trajnostnim načelom gradnje in prostorskega poseganja?

S štirimi projekti, zasnovanimi na lokacijah, ki jih predlaga Državni prostorski načrt za gradnjo JEK2, preučujemo opisna načela in postavljamo zgled za prihodnja ravnanja. Verjamemo, da »največje gradbišče v državi« ni zgolj prostorski in demografski šok, temveč hkrati izjemna priložnost za regijo, lokalno skupnost ter za razvoj gradbene in arhitekturne stroke. Jo bomo znali izkoristiti?

• Agrotopija
• Ekotón
• VI-PAP / MI-PAP
• Voltna vas

Postavitev razstave sta finančno podprli družbi GEN Energija, Krško in DS Smith, Brestanica.

Agrotopija

Nace Balantič, David Dobovšek, Alja Pušič, Daša Sedmak, Andrea Šundovska

2,5 km stran od nove stavbe jedrske elektrarne stoji 11,5 ha veliko območje v Leskovcu pri Krškem, na katerem je predvidena stanovanjska soseska za delavce in raziskovalce v procesu gradnje JEK2. AGROTOPIJA jemlje poljedelstvo in vrtnarstvo, neinvazivnost gradnje in dostojanstvo prebivanja kot temeljne vrednote načrtovanja nove soseske. Urbanistična zasnova funkcionira kot preproga različnih tipov zelenih in obdelovalnih površin, ki se od juga proti severu redčijo in prepletajo s pasovi za trajno (bloki) in začasno bivanje (rastlinjaki). Poudarja pomembnost sobivanja z naravo v vseh merilih – od njivskih površin na jugu, socialnih vrtov za druženje in tihih vrtov, ki ohranjajo zasebnost med spalnicami v rastlinjakih, do vertikalnega kmetovanja v povezovalnem delu blokov in nenazadnje gredic, notranjih vrtov ter korit z rastlinami na balkonih. Ključni element zasnove je strategija za ponovno uporabo vode. Sila težnosti omogoča, da voda, ki se zbira na strehah objektov, oskrbuje vse naštete obdelovalne površine – sistem pa obenem funkcionira kot orodje za pasivno hlajenje objektov. Stanovanjske enote so predvidene v blokih in za čas gradnje tudi v rastlinjakih. Zasnovan je obrat za predelavo hrane z javno tržnico, ki je točka srečanja, povezovanja in vključevanja lokalne skupnosti v novonastali soseski.

Ekotón

Žiga Colarič, Eva Modic, Maša Ferjančič, Lenart Pustovrh, Barbara Džendžo

Na stičišču industrijskega in urbanega prostora, med Vipapom in Krko, smo sprojektirali novo naselje – Ekotón. Trajnostno zasnovan prostor, ki najprej zagotavlja bivanje delavcev JEK2, kasneje pa postane del vsakdanjega življenja prebivalcev Krškega. Njegova umestitev ni naključna – s svojo strukturo in vsebino povezuje dva dela mesta, a nikoli ne deluje kot industrijsko območje. Obdaja ga zeleni pas dreves in vegetacije, ki ustvarja občutek zavetja, miru in odmika. Naselje sestavlja sedemnajst objektov, strogo orientiranih v smeri sever-jug in vzhod-zahod, da v notranjost spustijo kar največ naravne svetlobe. Arhitekturna zasnova temelji na dveh modulih – trajnem modulu A in začasnem modulu B. Začasni modul se po odhodu delavcev spremeni v odprt zunanji prostor, Vsi moduli so povezani z zunanjim gankom, ki spodbuja odprtost in sosedsko povezovanje. Med objekti se vije osrednja pot, tlakovana s travnatimi otoki, ki sledi urbanistični mreži. Ta pot ne le prečka naselje, temveč povezuje mesti – na eni strani s premostitvijo Save, na drugi s prehodom čez železnico. Nastaja prostor, ki ni le prehod, temveč nova povezovalna os Krškega – bivanjska, dostopna in zelena.

VI-PAP / MI-PAP

Špela Muhič, Jerca Sedmak, Ariel Čuk, Kaja Drole, Larisa Lara Govekar, Rémi Pialoux

Zagotavljanje bivalnih enot za sodelojuče v porcesu gradnje JEK2 na degardiranem območju
nekdanje celulozne tovane Vipap je enkratna priložnost, da se ta prostor tudi dolgoročno uredi in
nameni Krčanom. S spoštovanjem do kvalitetnih obstoječih stavbnih členov v prostor posegamo
tako, da ohranjamo dele grajenega tkiva in jih nadgrajujemo, ovijamo in polnimo z novimi strukturami
in programom. Odstranjenega materiala ne odpeljemo z lokacije, temveč ga uporabimo za
preoblikovanje reliefa pred remediacijo tal, da nato na njem vzposatvimo razgiban odprt javni
prostor. Naši posegi so skozi nadaljni razvoj prostora zaradi premišljenih stikov lokalnih materialov
razstavljivi, prilagodljivi in reciklabilni. Brezvezivni stiki predelnih sten omogočajo združevanje,
členjenje, dodajanje in odstranjevanje stanovanjskih enot, oprema je sestavljena in popravljiva v
obrtnem centru na lokaciji, obsotječe stavbne lupine pa so saniarne na način, da je jvani program
v njih po potrebi enostavno spremenljiv. Poleg stanovanj in nove povezave preko železnice do
Save vzpostavimo tudi dejavnosti, ki sočasno krepijo skupnost in gospodarsko delovanje širšega
prostora. Velik del ureditve se zaradi bližine železnice nameni mobilnosti, veliko tudi izobraževanju,
obrti, kulturi, umetnosti, pa tudi vsakdanjim storitvam, trgovini in religiji.

Voltna vas

Matic Antolovič, Val Brudar, Alja Bedenik, Taja Dodič, Živa Franetič

VOLTNA VAS je koncept začasnega naselja ob Leskovcu pri Krškem, zasnovan kot odziv na potrebo po začasnem bivanju delavcev med gradnjo JEK-2. Projekt je umeščen na kmetijsko površino z visoko kakovostno zemljo, zato temelji na ideji, da prostor po uporabi ostane nepoškodovan in še naprej služi kmetijski rabi.

Glavno izhodišče zasnove je obstoječi daljnovod 2×400 kV Beričevo–Krško, ki poteka čez območje naselja. Za potrebe razvoja energetskega distribucijskega sistema Slovenije je načrtovana obnova daljnovodnega omrežja. Sestavne dele daljnovodnih stebrov izkoristimo kot začasno nosilno ogrodje soseske. Stebre daljnovoda razstavimo in zgornjo tretjino uporabimo kot konstrukcijo stanovanjskih objektov, preostanek pa namenimo kmetijski rabi – kot ogrodje za rastlinjake in oporo rastlinam.

Z uporabo stebra daljnovoda , ki ga na ključnih mestih ojačamo z jeklenim zavetrovanjem in leseno montažno konstrukcijo dosežemo minimalen stik s tlemi. Klasično kanalizacijo nadomesti sistem naravne filtracije z mokrišči. Uporabljeni materiali so začasni in razgradljivi – lesna vlakna in konopljina izolacija, pridelana na obstoječih njivah.

Voltna vas tako z inovativnimi rešitvami združuje visokotehnološko infrastrukturo z ekološko gradnjo ter občutljivim odnosom do prostora.