Razvoj integrativne urbane analitike s pristopi odprte znanosti za obravnavo kompleksnih urbanih izzivov in optimizirano odločanje

Urbana okolja in soseske v mestih postajajo kompleksna žarišča naraščajoče gostote prebivalstva,  zgoščene rabe, tehnologije in intenzivnih interakcij. Ta kompleksnost ustvarja potrebo po zanesljivi podatkovni podpori, ki lahko usmerja kritične, odzivne in utemeljene odločitve v postopkih celostne revitalizacije in optimizacije sosesk obenem pa tudi potrebo po razvoju naprednih, sistemskih in prenosljivih analitičnih prijemov za interpretacijo podatkov.

Bistven del strategije razvoja mestnih okolij ter odločanja o družbeno-prostorskih ukrepih namreč zahteva obravnavo in razumevanje kompleksnih problematik – od prepleta učinkovite rabe energije  stavb, učinkovite mobilnosti, emisij in onesnaževanja (zračne emisije, hrup, svetlobno onesnaževanje) do podatkov, ki opredeljujejo vidike splošne kakovosti bivanja, ekonomske vitalnosti, zdravja in počutja prebivalcev. To postavlja urbanistične znanosti pred nove izzive, teoretske in aplikativne, predvsem pa zahteva med-disciplinarno povezovanje in integrativno analitičen pristop.

Eno od pomembnih vprašanj se nanaša na obravnavo različnih podatkovnih virov, njihovo povezovanje in združevanje, ter  smotrno ponovno uporabo obstoječih odprto-dostopnih podatkov (ang. open data, publicly available data), in sicer na način, ki omogoča tudi prenosljivost analitičnih metod ter primerljivo podatkovno obdelavo v različnih lokalnih okoljih, tematskih kontekstih in geografskih merilih (cilj #1).

Integrativni pristop k povezovanju in analizi urbanih podatkov prinaša nekaj temeljnih izzivov, to so: (1) heterogenost podatkovnih tipov, prostorskih meril oz. resolucije zajema podatkov ter izvedljivih načinov obdelave; (2) omejena razpoložljivost podatkovnih nizov iz javno-dostopnih evidenc v visokih prostorskih resolucijah in granulaciji ter časovno gostih zajemih; (3) slaba združljivost različnih podatkovnih zbirk in formatov; (4) omejena merljivost in primerljivost spremenljivk pojavov, osnovanih na teh podatkih; (5) omejena prenosljivost integracijskih analitičnih prijemov (integracija, analiza, interpretacija) med različnimi problemskimi (strokovno-tematskimi) področji in geografskimi konteksti.

Predlagani projekt k problemu pristopa z vzpostavitvijo integrativnega okvira analitičnih metod, ki ga bomo zasnovali v odprtokodnem računalniškem okolju, in bo omogočal hitrejšo in bolj učinkovito povezovanje različnih podatkovnih virov, ter bolj avtomatizirano in v večji meri modularno strukturiranje podatkov (cilj #2). To nadalje prinaša hitrejšo, bolj zanesljivo vrednotenje kazalcev kakovosti, analizo stanja in spremljanje razvoja ter večjo natančnost napovednih modelov, bolj robustne rezultate ter boljše možnosti za validacijo parametrov, ki na kakovost vplivajo (cilj #3).

Vzpostavljeni okvir in koncept bomo demonstrirali na izbranih slovenskih in evropskih pilotnih scenarijih podatkovnega povezovanja/zlivanja in obdelave. Pridobljeni rezultati bodo omogočili validacijo vzpostavljenega sistemskega okvira in nadalje nadgrajevanje z morebitnimi novimi podatkovnimi viri in analitičnimi metodami na osnovi odprto-kodnih principov dela (contribute-verify-share). Odprtost rezultatov in možnost nadgrajevanja bo prispevala h krepitvi aplikativne vrednosti rezultatov v geografskem, časovnem in tematskem pogledu, dolgoročno pa omogočila racionalizacijo procesa odločanja o optimizacijskih ukrepih v mestih oziroma testiranje različnih posegov v računalniškem okolju pred njihovo izvedbo v realnem okolju (cilj #4).

Z namenom zagotavljanja boljše prenosljivosti analitičnega okvira med različnimi geografskimi okolji, bomo, kjer bo to izvedljivo, podatke črpali tudi v okviru obstoječih podatkovnih zbirk, zbranih s strani javnosti in prebivalcev lokalnih okolij (cilj #5). To nadalje zmanjšuje odvisnost vrednotenja in obravnave urbanih trajnostnih vidikov od konvencionalnih podatkovnih zbirk ter omogoča preučevanje družbeno-okolijskih pojavov v gostejši prostorski granulaciji.

Sestava projektne skupine: SICRIS