Gradnja pasivne hiše

Po dolgih letih strokovnega izpopolnjevanja v tujini, spremljanja razvoja pasivnih hiš v Sloveniji in aktivne udeležbe pri izobraževanju različnih skupin o energijsko učinkovitih stavbah, je dozorel čas za gradnjo lastne pasivne hiše.

Lokacija pasivne hiše je v Rožni dolini v Ljubljani, na območju, ki je varovano kot kulturna dediščina in je pod spomeniškim varstvom. Geološko gre za rob Ljubljanskega barja, ob vznožju Rožnika. Oboje je vplivalo na idejno zasnovo stavbe. Pri odločitvi za hišo v standardu pasivne hiše ni bilo dileme. Težje je bilo izbrati tehnologijo gradnje. Ta ne pogojuje energijske učinkovitosti – pasivna hiša je lahko v katerikoli tehnologiji gradnje, bistveno je, da jo poznajo vsi, ki sodelujejo pri njenem nastajanju. In v Sloveniji je veliko kakovostnih izvajalcev, članov Konzorcija pasivna hiša, ki imajo številne reference, s katerimi dokazujejo kakovost.

Odločitev za leseno montažno hišo je bila racionalna, najpomembnejši kriterij je bila hitrost gradnje. Nova pasivna hiša je na lokaciji stare, ki smo jo pred tem porušili, zato smo se morali za nekaj časa odseliti od doma, kar je velik organizacijski problem. Najtežji je bil izbor izvajalca. Dejstvo, da je bil izbor omejen samo na člane Konzorcija pasivna hiša, ni olajšalo odločitve. Vsa podjetja so dobra in vsakemu izmed njih bi zaupala gradnjo svoje hiše. Na koncu smo se odločili za podjetje Lumar IG d.o.o. Idejni projekt za pasivno hišo sem izdelala sama, načrte za gradnjo pa podjetje Lumar oz. arhitekt Miha Završnik, u.d.i.a.

V nadaljevanju so prikazane posamezne faze gradnje in strokovna razlaga posameznih odločitev, ki so pomembne za standard pasivne hiše. Prispevki so bili objavljeni v reviji Gradbenik.