Interdisciplinarni medfakultetni inštitut Univerze v Ljubljani za trajnostno varstvo dediščine

Inštitut se usmerja v raziskovanje, razvoj, uporabo znanj, izobraževanje ter ozaveščanje o pomenu trajnostnega varstva kulturne dediščine.

Angleško ime
The Interdisciplinary and Interfaculty
Institute of the University of Ljubljana
for Sustainable Protection of Heritage
Vodja
izr. prof. dr. Sonja Ifko (UL FA)
Namestnike vodje
doc. dr. Blaž Šeme (UL ALUO)
Člani sveta
izr. prof. dr. Sonja Ifko (UL FA)
doc. dr. Blaž Šeme (UL ALUO)
izr. prof. dr. Matija Črešnar (UL FF)
asist. Veronika Zavratnik (UL FF)
Poštni naslov
Inštitut UL za trajnostno varstvo dediščine
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za arhitekturo
Zoisova 12
1000 Ljubljana
Kontakt
trajnostna.dediscina@fa.uni-lj.si

Fakulteta za arhitekturo ga je ustanovila skupaj z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje ter Filozofsko fakulteto UL, da bi z interdisciplinarnim povezovanjem vzpostavili okvir uspešnega sodelovanja za razvoj novih znanj, ki jih zahtevata odgovorno varstvo in prenova ene temeljnih vrednot naše samobitnosti in povezanosti – kulturne dediščine. Inštitut je zasnovan kot odprta raziskovalna platforma. Ta povezuje in vabi k sodelovanju raziskovalce UL, ki se znotraj svojih disciplin ukvarjajo z ohranjanjem dediščine.

Kulturna dediščina

Kulturna dediščina je temelj slovenske samobitnosti in kot taka neločljivo povezana s poslanstvom Univerze v Ljubljani. To se kaže tudi v dejstvu, da je prav naša univerza od svoje ustanovitve dalje tista raziskovalno-izobraževalna ustanova, ki omogoča razvoj znanj na področjih, ki se ukvarjajo z njenim preučevanjem, varovanjem in upravljanjem, s tem pa tudi vzpostavitev temeljev dediščinskih strok v Sloveniji. Ob vse bolj kompleksnih vprašanjih, vezanih na ohranjanje kulturne dediščine, značilnih za sodobno družbo, je postajala potreba po ne zgolj vsebinskem, pač pa tudi sistemskem povezovanju vseh strok in raziskovalcev, ki delujejo na tem področju, vse bolj očitna. Hkrati se je izoblikovalo tudi prepričanje, da mora interdisciplinarna obravnava tem, povezanih z ohranjanjem kulturne dediščine, ki temelji na trajnostnih načelih, postati tudi vodilo visokošolskega izobraževanja na področju varovanja kulturne dediščine na naši univerzi.

Na osnovi zapisanega je nastala pobuda Fakultete za arhitekturo, da se povežemo raziskovalci Univerze v Ljubljani in njene članice, ki se ukvarjajmo z varovanjem kulturne dediščine. Skupaj z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje ter Filozofsko fakulteto smo zato ustanovili Interdisciplinarni medfakultetni inštitut UL za trajnostno varstvo dediščine, krajše Inštitut UL za trajnostno varstvo dediščine (IULzTVD).

Temeljni cilji inštituta so: raziskovanje na področju trajnostnega varstva kulturne dediščine, razvijanje in implementacija znanj, ki zagotavljajo trajnostno varstvo kulturne dediščine, izobraževanje na področju trajnostnega varstva kulturne dediščine ter ozaveščanje o pomenu snovne in nesnovne kulturne dediščine za prihodnji trajnostni in uravnoteženi razvoj.

Dediščinske raziskave

Dediščinske raziskave so fokus našega raziskovalnega delovanja. Gre za interdisciplinarno raziskovalno področje vezano na ohranjanje kulturne dediščine. Njihov cilj je implementacija rezultatov raziskovalnega dela v praksi varstva kulturne dediščine. Temeljijo na vključujočem interdisciplinarnem sodelovanju. Ta zahteva usmerjanje raziskav s strani ved, ki dediščinska vprašanja primarno raziskujejo: arheologija, arhitektura, antropologija, etnologija, konservatorstvo, krajinska arhitektura, kulturna in politična geografija, muzeologija, restavratorstvo, sociologija, umetnostna zgodovina, zgodovina, da ob podpori vseh ostalih, predvsem naravoslovnih in tehničnih ved, ki omogočajo celovito razumevanje dediščine in procesov v materialih, skupaj z umetniki-raziskovalci razvijejo ustrezne pristope za implementacijo rezultatov raziskav in interpretacijo dediščine.

Najboljše rezultate je zato pričakovati od raziskav, v katerih sodelujejo raziskovalci iz vseh treh skupin, uspešnost dediščinskih raziskav pa pogojuje sodelovanje raziskovalcev iz vsaj dveh omenjenih skupin.

Poletne šole trajnostne dediščine

Inštitut si je za eno temeljnih nalog zadal izobraževanje na področju trajnostnega ohranjanja kulturne dediščine. V ta namen je zasnoval program Poletnih šol trajnostne dediščine Univerze v Ljubljani.

Poletne šole so namenjene tako študentom višjih letnikov kot strokovnjakom iz prakse, ki se z različnimi problemi, vezanimi na ohranjanje kulturne dediščine, soočajo v vsakdanji praksi, za njihovo uspešno reševanje pa potrebujejo nove pristope in znanja, ki jih zahteva sodobno trajnostno varovanje kulturne dediščine.

Pretekle poletne šole

UL Sustainbale Heritage Summer School / Poletna šola trajnostne dediščine UL 2021

Program

Key Note Lectures / Ključna predavanja

dr. Ege Yildirim

dr. Leo Oorschot

prof. Andy van den Dobbelsteen, PhD MSc

dr. Jorg Haspel

Projekti

Dediščina za vključujočo trajnostno preobrazbo – HEI-TRANSFORM

Razpis: Javni razpis za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2022

Vrsta projekta: Nacionalni

Trajanje: 1. 10. 2022—30. 9. 2025

Transdisciplinarni HEI-TRANSFORM je osrednji raziskovalni projekt inštituta. Raziskoval bo možnosti izboljšanja konkurenčnosti nepremične kulturne dediščine (NKD) Slovenije in je usmerjen v prepoznavanje in vključevanje njenih potencialov v proces zelene preobrazbe. Dediščino ovrednoti kot vir trajnostne prihodnosti in to kvalitativno in kvantitativno opredeli. V projektu bo sodelovalo 33 raziskovalcev dvanajstih področij: arhitektura, ekonomija, sociologija, arheologija, etnologija, kulturna antropologija, umetnostna zgodovina, urbanizem, psihologija, zgodovina, geografija in gradbeništvo.

Povzetek ­­

Področje ohranjanja nepremične kulturne dediščine (NKD) se v Evropi in svetu intenzivno preoblikuje in razvojno povezuje, da lahko učinkoviteje prispeva k trajnostni prihodnosti. Namen transdisciplinarnega projekta HEI-TANSFORM je z vidikov različnih družboslovnih, humanističnih in tehničnih ved vzpostaviti možnosti za večrazsežne prispevke NKD k zeleni preobrazbi Slovenije.

Izhodišče je razumevanje dediščine kot razvojnega kapitala, ki ga bomo opredelili v okviru štirih vidikov trajnosti: kulturnega, družbenega, ekonomskega in okoljskega. Osredotočamo se na NKD, upoštevajoč njene premične in nesnovne komponente v prostorskem kontekstu. Raziskava išče odgovor na vprašanje, kako ta, v veliki meri speči kapital, aktivirati v čim večjem obsegu. Poudarja nujnost strukturnih sprememb dediščinskega sektorja, ki jih opredeljuje kot dolgoročni cilj. Za njegovo doseganje se osredotoča na izvedbo temeljnih raziskav, ki so ključna osnova za nadaljnje odločanje o preoblikovanju, skladnem z aktualnim znanjem in trajnostno paradigmo dediščine.Ob tem pa se usmerja v raziskave, ki bodo čim prej omogočile vzpostavitev razmer za neposredno implementacijo in uveljavitev NKD kot kapitala vključujoče trajnostne prihodnosti v lokalnih okoljih, saj so tista, kjer se trajnost lahko neposredno uveljavi in prispeva h globalnim ciljem. V ta namen razvija model Kulturna dediščina 4.0 (KD 4.0) za reaktivacijo opuščene NKD s prilagojeno ponovno rabo.

Reaktivacija opuščenih območij in stavb je temelj širše revitalizacije prostora in družbe, prinaša materialne učinke in prispeva k višji kakovosti življenja. Razmere, v katerih smo se znašli v pandemiji, so pokazale, kako pomembna je naša družbenokulturna povezanost in kako neučinkoviti smo še na tem področju. Nujno potrebujemo raziskave, ki bodo osrediščile varovanje kakovostnega bivalnega okolja. NKD je njegov pomemben del, pravzaprav najboljši del – materialni in nesnovni okvir, ki smo ga podedovali in smo ga dolžni ohranjati ne le zase, ampak tudi za prihodnje rodove. Ohranjanje zgrajenega neposredno podpira tudi krožno gospodarstvo, odpornost družbe, je jedro kulturnega turizma in potencial za umeščanje kulturnih in kreativnih industrij, kar vse prinaša neposredno in posredno širok spekter novih delovnih mest. To vse nagovarja tudi projekt HEI‑TRANSFORM, ki je razvit na osnovi paradigme Konservatorstva 3.0 ­– prilagojena ponovna raba. Ta opredeli kulturno dediščino kot proces sprememb, ki stimulira naložbe, omogoča nova delovna mesta in prispeva k rasti lokalne ekonomije, če povzamemo Gustafssona (2019).

Mesta in kraji izven regionalnih središč so tisti, ki po preliminarnih študijah kažejo velik delež opuščene NKD, praviloma pa imajo slabše razvojne možnosti, zato se projekt osredotoča nanje. Fokus raziskave so torej tipološko različna območja in stavbe, opuščene NKD v manjših lokalnih središčih, ki lahko pomembno neposredno prispevajo k zeleni preobrazbi, novim delovnim mestom in dvigu kakovosti življenja celotne skupnosti.

Za oblikovanje modela KD 4.0 vzpostavimo v projektu eksperimentalni laboratorij RevitLab v štirih lokalnih skupnostih; dva v urbanem prostoru (del historičnega jedra naselja, industrijsko območje) in dva izven njega (arheološko in grajsko območje).

Projekt HEI-TRANSFORM osnovni koncept Konservatorstvo 3.0 nadgradi s sistemom kvantificiranja vseh vrednot, tudi tistih, ki jih praviloma pojmujemo kot nemerljive, pomembno pa vplivajo na povečanje kakovosti življenja vseh vključenih. Zastavljen bo tako, da bo soočal vse deležnike, v procesu usklajevanj oblikoval kompromisne za večino sprejemljive rešitve in primerjalno dokazoval raven trajnosti. To je izjemno težko doseči, zato bomo uporabili večkriterijski sistem analiz MCDA, da bomo dobili orodje, ki bo omogočilo participativno odločanje in varovanje dediščinskih vrednot v različnih okoljih. Skupaj s temeljnimi raziskavami bo osnova za postopno preoblikovanje sektorja in s tem učinkovitejše vključevanje NKD v trajnostno preobrazbo.

Ključne besede:

Nepremična kulturna dediščina, model Kulturna dediščina 4.0, vključujoča prilagojena ponovna raba, revitalizacija, ekonomija dediščine, okrevanje družbe, manjša lokalna središča, zelena preobrazba, družbena participacija, na vrednotah za vse utemeljeno upravljanje, krožna ekonomija, odpornost

Financer: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS)

Koordinacijska institucija: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo

Vodja projekta: izr. prof. dr. Sonja Ifko

Četrtki za dediščino

Člani

prof. dr. Irena Ciglič Kralj

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Oddelek za kemijo in biokemijo

izr. prof. dr. Matija Črešnar

Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo

izr. prof. dr. Mateja Habinc

Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo

izr. prof. dr. Sonja Ifko

Fakulteta za arhitekturo

prof. dr. Matej Klemenčič

Filozofska fakulteta, Oddelek za umetnostno zgodovino

dr. Barbara Lampič

Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo

izr. prof. dr. Ljubo Lah

Fakulteta za arhitekturo

prof. dr. Rajko Muršič

Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo

doc. dr. Renata Novak Klemenčič

Filozofska fakulteta, Oddelek za umetnostno zgodovino

doc. dr. Aleksander Ostan

Fakulteta za arhitekturo

doc. dr. Simon Petrovčič

Fakulteta za arhitekturo

izr. prof. dr. Katja Katarina Predovnik

Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo

prof. dr. Mojca Ramšak

Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo

prof. dr. Dejan Rebernik

Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo

izr. prof. dr. Jaka Repič

Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo

prof. dr. Matija Strlič

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Oddelek za kemijo in biokemijo

doc. dr. Blaž Šeme

Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, Oddelek za restavratorstvo

doc. mag. Martina Vuga

Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, Oddelek za restavratorstvo

asist. Veronka Zavratnik

Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo

doc. Rok Žnidaršič

Fakulteta za arhitekturo