Pregled in analiza razvojnih vizij in potencialov slovenskih mest za opredelitev ključnih ukrepov urbanega razvoja.
O PROJEKTU

UVOD
Mesta se po vstopu v novo tisočletje soočajo z različnimi izzivi: vlaganjem v konkurenčnost s spodbujanjem obstoječih gospodarskih dejavnosti, inovativnosti in ustvarjalnosti, ter privabljanjem novih naložb in hkrati doseganjem vizije modela visoke kakovosti življenja, zlasti skozi dobre prakse trajnostnega razvoja mest. Ti izzivi in protislovja so očitni tudi v Evropi, kjer se urbana okolja hkrati soočajo s spremenljivimi gospodarskimi razmerami in nanje vezanimi razvojnimi težavami. Če naj slovenska mesta ostanejo konkurenčna in privlačna za bivanje in ekonomske dejavnosti, je potrebno okrepiti vsebinsko celovitost načrtovanja, pri čemer morajo biti obravnavane in vnaprej usklajevane različne komponente in vidiki mestnega razvoja, ki naj bodo tudi preverjene preko vidika ekonomske izvedljivosti, ki ga opredeljujejo (in omejujejo) mehanizmi tržnega gospodarstva. Tak pristop, poleg nekaterih sistemskih sprememb v procesu načrtovanja prostora, zahteva tudi večje upoštevanje in integriranje potreb gospodarstva pri načrtovanju mest. Pomembno je neposredno povezovanje prostorsko-razvojnih politik mest z razvojnimi politikami gospodarskih subjektov, kar lahko prispevajo k večji odpornosti mest, ki bi svoje vizije razvoja tako lažje udejanjale tudi v pogojih poslabšanih ekonomskih razmer, ki so ciklična značilnost obstoječega ekonomskega sistema.

Ta razmislek je v središču predlaganega projekta. Glavni namen raziskovalnega projekta je, v kontekstu tržno naravnanega družbeno-ekonomskega sistema, v katerem je urejanje prostora v splošnem in razvoj mest v specifičnem smislu močno pogojeno z ekonomskimi gibanji, prepoznati glavne razvojne potenciale slovenskih mest skladno z razvojnimi vizijami in vizijami delovanja različnih deležnikov v mestu, ki generirajo ali potencialno lahko generirajo ekonomsko dejavnost mesta, ob hkratnem upoštevanju in preverjanju socialnih in okoljskih parametrov z namenom zviševanja bivalne kvalitete v mestih. Glavni cilj je predlagati ukrepe, ki vodijo do zviševanja kakovosti urbanih območij v Sloveniji z nadgrajevanjem socialnih, prostorskih in okoljskih kakovosti, in so hkrati trdno vpeti v ekonomsko in administrativno-upravno realnost in potencial posameznih mest.

Ključne besede:
urbani razvoj, ekonomska sredstva, socialni kapital, okoljska izvedljivost, prednostna
področja financiranja, metodološki pristopi

RAZISKOVALNI PROBLEM IN NAMEN PROJEKTA
Ena od temeljnih prednosti mest je koncentracija ljudi in dejavnosti na razmeroma majhnem območju. Ta omogoča, da se socialne in gospodarske interakcije pojavljajo pogosteje in praviloma učinkoviteje. Učinkovitost interakcij je v veliki meri odvisna od uspešnosti posameznega mesta pri usklajevanju in prepletu nadrejenih (praviloma nacionalnih ali nadnacionalnih) in lastnih socialnih, ekonomskih in prostorskih politik. Mesta, ki so pri tem uspešna, istočasno ustvarjajo potencial za gospodarsko uspešnost in hkrati prebivalcem omogočajo dostojno kakovost življenja, s tem pa dosegajo optimalen izkoristek svojih razvojnih potencialov. Proces je hkrati tudi obraten - prepoznavanje za mesto specifičnih razvojnih potencialov je ključnega pomena za sprejemanje razvojnih politik, ki bodo omogočale gospodarski razvoj in hkrati zagotavljale primerno bivalno okolje in življenjski standard v mestu.

V slovenskem prostoru je po spremembi socio-ekonomskega sistema v devetdesetih letih prišlo do odmika od celovitega načrtovanja in upravljanja s prostorom, kar se še posebno močno odraža v urejanju mestnega prostora. Sistem družbenega planiranja, ki je kot pomembno in v sistem integrirano komponento obravnaval tudi načrtovanje prostora (enakovredno in povezano z drugimi pomembnimi vidiki družbenega razvoja), je v preteklih dveh desetletjih zamenjala praksa sektorskega pristopa. Osnovno orodje urbanističnega načrtovanja (t.i. urbanistični načrt) formalno še vedno usklajuje posamezne sektorske politike v premišljeno celoto, vendar je prevlada sektorskih politik v celotnem procesu izrazita. Ob takem prostoru je strokovna moč urbanizma zmanjšana.

Če naj slovenska mesta ostanejo konkurenčna in privlačna za bivanje in ekonomski razvoj, je potrebno okrepiti vsebinsko celovitost načrtovanja, pri čemer bodo obravnavane in vnaprej usklajevane različne komponente in vidiki mestnega razvoja, hkrati pa bodo preverjane skozi vidik izvedljivosti, ki ga močno opredeljujejo mehanizmi tržnega gospodarstva. Tak pristop, poleg nekaterih sistemskih sprememb v procesu načrtovanja prostora, zahteva tudi večje upoštevanje in integriranje potreb gospodarstva pri načrtovanju mest.

Glavni namen raziskovalnega projekta je v kontekstu tržno naravnanega družbenoekonomskega sistema, v katerem je urejanje prostora v splošnem in razvoj mest v specifičnem smislu močno pogojeno z ekonomskimi gibanji, prepoznati glavne razvojne potenciale slovenskih mest skladno z razvojnimi vizijami in vizijami delovanja različnih deležnikov v mestu, ki generirajo ali potencialno lahko generirajo ekonomsko dejavnost mesta, ob hkratnem upoštevanju in preverjanju socialnih in okoljskih parametrov z namenom zviševanja bivalne kvalitete v mestih. Glavni cilj je predlagati ukrepe, ki vodijo do zviševanja kvalitete urbanih območij v Sloveniji z nadgrajevanjem socialnih, prostorskih in okoljskih kvalitet, in so hkrati trdno vpeti v ekonomsko realnost in potencial posameznih mest.

 METODE
Raziskovalni projekt je zastavljen interdisciplinarno. Vključeni so strokovnjaki s področja urbanizma, arhitekture, prostorskega načrtovanja, upravljanja, ekonomije. Raziskovalno ogrodje projekta »Pregled in analiza razvojnih vizij in potencialov slovenskih mest za opredelitev ključnih ukrepov urbanega razvoja« v temelju sledi paradigmi trajnostne zasnove in upravljanja urbanih okolij, ki ima za cilj preseči današnje mehanicistične in statične oblike določanja rabe prostora in njegovega upravljanja. Predlagani pristop vključuje delovanje, ki zagotavlja prisotnost javnega interesa tudi v zasebnih in parcialnih posegih v urbani prostor. V okviru izvajanja usmeritev trajnostnega načrtovanja urbanega okolja (celovitih teritorialnih naložb, CTN) moramo zagotoviti oblike so-udeležbe javnih sredstev in zasebnih naložb z namenom, da bi ohranili javni vpliv (z vključevanjem vpliva participacije lokalne skupnosti) pri investicijah, ki posegajo v mestni prostor oziroma pri investicijah, ki so usmerjene v realizacijo strateških prostorskih ciljev za izboljšanje urbanih okolij.

Raziskava bo v izhodišču slonela na pregledu dosegljive domače in tuje znanstvene in strokovne literature s področij urbane ekonomije in gospodarstva, celovitega pristopa k zagotavljanju kakovosti bivanjskega okolja, upravljanja urbanih regij, trajnostnega prostorskega in urbanega razvoja, aktivnega vključevanja potenciala urbanih deležnikov v prostorski razvoj, urbanega zdravja, degradiranih urbanih območij, revitalizacija prostora, prostorske vizije in strategije. Vsak delovni sklop bo obsegal pregled temeljnih in najnovejših dognanj, poseben poudarek pa bo na zaključnem delu »ukrepi urbanega razvoja« - ta bo vključeval najsodobnejše prakse, ki se vključujejo v vizije celovitega razvoja mest in mestnih območij in upoštevajo vidike gospodarskega razvoja. Uporabljene bodo naslednje metode dela: polstrukturirani intervjuji, pregled evidenc in baz podatkov, terensko delo, razgovori, ankete, kartiranje, množični zajem podatkov ipd. ter stalno preverjanje in »križanje« podatkov iz različnih področij.

V predlagani raziskavi za razvoj ukrepov namenjenih financiranju urbanega razvoja bomo vsebine preverili skozi tri temeljne vidike: ekonomski vidik, socialni vidik in okoljski vidik. Z namenom slediti osnovnemu cilju raziskave (to je predlagati ukrepe, ki bodo omogočili razvoj potencialov za dvig kakovosti bivanja in konkurenčnosti slovenskega urbanega prostora), bomo v prvem sklopu raziskave izvedli splošno spletno anketo. Pridobljeni podatki iz množičnega zajema bodo omogočili vpogled v dojemanje in interpretiranje kvalitet in pomanjkljivosti urbanega prostora ter spreminjajoče se bivalne kulture in odnosa do prostora s strani širše zainteresirane javnosti.

1. EKONOMSKI VIDIK:
Za definiranje smiselnih ukrepov za okrepitev urbanega razvoja moramo predhodno razumeti vitalna gospodarska okolja v mestih, na njihovih obrobjih ali na povezanih lokacijah, ki predvsem slonijo na dobri dostopnosti (v povezavi z delavnimi mesti). V okviru raziskovanja ekonomskega vidika potencialov razvoja mest bomo opravili pregled evidence aktivnih gospodarskih subjektov in deležnikov, ki jih predstavljajo, ter analizirali njihovo vlogo v mestnem prostoru in razvoju. Globino in kakovost bomo dodatno preverjali z metodo polstrukturiranega intervjuja z izbranimi nosilci ekonomske aktivnosti. Rezultate analize stopnje razvoja ekonomske aktivnosti bomo prikazali v obliki tematskih kart in sintetičnih primerjav kazalnikov in jih soočali z ugotovitvami iz procesa ugotavljanja kakovosti in globine dialoga med nosilci ekonomske aktivnosti in prostorskimi načrtovalci.

2. SOCIALNI VIDIK:
Socialno dimenzijo mest kot njihovih razvojnih potencialov bomo preverjali s pregledom registra društev, organizacij oz. zvez (t.i. civilnih akterjev), ki delujejo v posameznih mestih in preverjanjem stopnje njihove aktivnosti (na podlagi javnih objav aktivnosti oz. dogodkov, ki jih izvajajo). Na ta način bodo prepoznana mesta, kjer je krajina civilno-družbenih gibanj že razgibana in aktivna in potencialno lahko pomembo doprinese oz. sooblikuje prihodnji urbani razvoj, posebno v segmentu razvoja nišnih urbanih dejavnosti kot primerjalnih razvojnih prednosti. Za izbrana mesta (različna po velikosti, regijski pripadnosti in njihovi vlogi znotraj omrežja naselij) bomo izvedli podroben pregled aktivnosti, ki jih civilni akterji izvajajo in s kriterialno analizo ocenili, kakšen razvojni potencial imajo posamezni akterji ali klastri akterjev in kakšno podporo potrebujejo. Razvite in uporabljene bodo t.i. matrike socialnega razvojnega kapitala mest, ki so inovativno metodološko orodje za integracijo socialnega kapitala v prostorske in razvojne strategije mest. Predstavljajo pomemben element za doseganje socialne kohezivnosti v razvoju mesta, hkrati pa opredeljujejo potencial za razvoj nišnih ekonomskih dejavnosti.

3. OKOLJSKI VIDIK:
Ob prepričanju, da politike prihodnjega urbanega razvoja morajo ne morejo zaobiti problematike pregrevanja urbanih območij, bomo okoljske karakteristike razvojnega potenciala mest preverjali z modeli satelitskih kart raziskovanja fenomena UHI (urban heat island), ki ga bomo obravnavali z vidikov strukture, površine, gradnje in urbanega metabolizma (razmerje »land use« in »land cover«). Na ta način bomo uveljavljene preveritve okoljskih parametrov nadgradili z vidikom pregrevanja urbanega prostora. Metodološko bomo raziskavo temeljili na satelitskih kartah prostora, ki jim bodo dodani podatki dostopnosti delovnih mest z namenom preverjanja koleracije med okoljsko preobremenjenostjo urbange okolja in njegovo ekonomsko oz. zaposlitveno aktivnostjo. Navidezno nasprotujoča podatka nam bosta razjasnila razmerje preobremenjenosti prostora in posledično odnos do pre-/pod-cenjenega razvojnega potenciala urbanega prostora.

Raziskava bo razdeljena v štiri delovne korake: 1_pregled in analiza, 2_izvedba raziskave, 3_analiza podatkov, 4_ukrepi urbanega razvoja. V okviru diseminacije raziskave predvidevamo naslednje najpomembnejše rezultate: koncept priročnika za prepoznavanje in udejanjanje prostorsko razvojnih potencialov mest in mestnih območij z hkratnim obravnavanjem ekonomskih, socialnih in okoljskih vidikov; okrogla miza / posvet s predstavitvijo rezultatov raziskovalne naloge; brošura z glavnimi rezultati zbiranja podatkov zbranih z anketami in intervjuji (spletna objava v pdf obliki); in publikacije in članki, aktivno predstavljanje rezultatov projekta raziskovalni skupnosti.

POMEN PROJEKTA
Projekt razvije nov metodološki pristop za prepoznavanje urbanega razvojnega potenciala za specifiko slovenskega urbanega prostora. Na novo razvita metodologija, ki sloni na raziskovalnem kombiniranju že uveljavljenih in novih analitičnih orodij za prepoznavanje razvojnih potencialov mest, je doprinos k razvoju znanstveno-raziskovalnih pristopov na področju urejanja urbanega prostora, saj je zasnovana kot splošno uporaben pristop, ki ga je mogoče ponavljati v različnih kontekstih in okoljih. Hkrati prinaša konkretna nova strokovna spoznanja o razvojnih potencialih konkretnih slovenskih mest, ki temeljijo na pregledu konkretnih statističnih in drugih javno dostopnih podatkov dopolnjenih s ciljnim terenskim zbiranjem podatkov, ki so interpretirani na inovativen in slovenskemu kontekstu prilagojen način. Temelji na izrazitem prepletu treh osnovnih vidikov (ekonomski, okoljski in socialni) in je plod interdisciplinarnega sodelovanja med urbanistično in ekonomsko stroko, ki morata z ostalimi podpornimi strokami združiti moči, da pride do pravih razvojnih prebojev. S tem raziskava ponudi pristop, ki s kombiniranjem orodij in spoznanj posameznih strok doseže nove vpoglede v zatečeno stanje, na podlagi katerih se sprejema konkretne celovite ukrepe usmerjene v doseganje razvojnih prebojev slovenskih mest ob hkratnem upoštevanju maksime urbanističnega načrtovanja – zagotavljanja visoke bivanjske kvalitete mesta.

Na področju gospodarstva je doprinos projekta predvsem razvoj metode, s katero je ukrepe urbanega razvoja mogoče sprejemati informirano tudi s strani razvojnih strategij oz. vizijo nosilcev gospodarskih dejavnosti v mestih. Hkrati kot pomemben vhodni podatek upošteva vizije delovanja družbenih skupin z visokim socialnim kapitalom in potencialom rasti dejavnosti. Oba vidika sta v predlaganem metodološkem pristopu preverjanja z okoljskimi vidiki prostorskega razvoja, da je zagotovljena uravnoteženost med razvojnimi potenciali na eni in okoljskimi omejitvami na drugi strani.

Ob tem je urejanje in načrtovanje prostora je odraz civiliziranosti, socialne ozaveščenosti, skrbi za urejeno, zdravo in trajnostno okolje ter kulturni odraz vsakega naroda. Slovenija je v svojem prostorskem razvoju doživljala več presečnih obdobij, na podlagi katerih je prostor, njegovo dojemanje in razvojni potencial danes v kritični situaciji. Težava je v nepoznavanja mehanizmov vlaganja v prostorski razvoj in nepovezanosti strok, ki prostor načrtujejo in upravljajo, kar vodi v odsotnost konsenza o optimalnih smereh razvoja. Predlagana raziskava, ki celovito in časovno neobremenjeno evidentira, valorizira in določa usmeritve za financiranje ukrepov urbanega razvoja mest in mestnih območij, lahko s svojimi izsledki preseže naključnost odločanja. Uspešno financiranje urbanega razvoja v Sloveniji in izvajanje ukrepov urbanega razvoja bistveno prispeva k družbeni blaginji - s primernimi prostorskimi rešitvami neposredno vplivamo na preobrazbo, dopolnjevanje, spreminjanje in razvoj kakovosti urbanega prostora kot generatorja splošnega razvoja države. Od tega je tudi močno odvisna splošna kakovost bivanja njenih prebivalcev.

 

 

 

PRVA STRAN

O PROJEKTU

PARTNERJI

AKTUALNO

AKTIVNOSTI IN REZULTATI

KONTAKTI