O PROJEKTU
Raziskovalni projekt Analiza možnosti za izvajanje urbanih projektov z uporabo javno-zasebnega partnerstva (JZP) obravnava opredeljeno temo celovito in interdisciplinarno z vključevanjem znanj in prakse iz različnih področij: urbanizma, arhitekture, krajinske arhitekture, prostorskega načrtovanja, upravljanja, prava in ekonomije. Cilj raziskave je opredelitev urbanih projektov, primernih za JZP.
Trajnostni razvoj mora biti vodilno načelo za mestne politike in upravljanje oziroma osnovno razvojno načelo, ki velja tako pri trajnostnih urbanih strategijah (TUS) kot drugih strateških dokumentih: v poročilu Komisije za merjenje gospodarske uspešnosti in družbenega napredka (Stiglitz, 2008) je bila izpostavljena ideja, da se nanaša vprašanje »trajnosti« na kakovost življenja. V tem dokumentu je opredeljen trajnostni razvoj kot proces, ki se ne osredotoča samo na gospodarski razvoj, temveč vključuje tudi uravnotežen ekološki in družbeno-socialni razvoj. Pri tem je prisotnost socialnega kapitala zelo pomembna za »življenjskost« družbe danes. Pri zagotavljanju socialne vzdržnosti (več zaupanja, več sodelovanja, manj neenakosti), ne gre le za zagotovilo ohranitve socialne kohezije, temveč njeno povečanje in izboljšanje njenih učinkov.

V ta namen je oblikovanje JZP ključno za izvajanje in upravljanje posegov v prostor. Glavni cilj projekta Analiza možnosti za izvajanje urbanih projektov z uporabo javno-zasebnega partnerstva je na podlagi analize Strategije pametne specializacije (SPS) in analize sprejetih TUS ter primerov dobre prakse definirati sistem odločanja o prednostnih posegih, ki naj se izvajajo z JZP.

Ključne besede:
Javno-zasebno partnerstvo (JZP), trajnostni razvoj, trajnostne urbane strategije (TUS), strategije pametne specializacije (SPS), mestne občine (MO), urbani projekti, javni projekti, procesi načrtovanja in izvedbe

RAZISKOVALNI PROBLEM
Javni sektor deluje v javnem interesu, zato meje usmerjenosti k uporabniku določa javni interes, to pa pomeni, da javni interes usmerja tudi količino in način javnega delovanja na posameznem področju. Gre torej za principe, ki jih prinaša gibanje novega javnega managementa, ki se v zadnjem desetletju prek Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) nadgrajuje s teorijo in prakso dobrega vladanja (ang. good governance) in za katerega je značilno, da poudarja strateški pomen politike in ne samo modernizacijo uprave, v javnem interesu pa je tako prostorsko načrtovanje kot izvajanje urbanih projektov.

Urbanizacija bo po predvidevanjih v EU z ravni 72 odstotkov leta 2050 dosegla raven 80 odstotkov. V okviru Kohezijske politike EU se za trajnostni urbani razvoj na nacionalni ravni v okviru mest namenja minimalno pet odstotkov »sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj« (ESRR). V okviru teritorialnih naložb je pozornost usmerjena na učinkovito rabo prostora v urbanih območjih.

Razkorak med teorijo trajnostnega razvoja in izvajanjem posegov v prostor je zelo jasna težava. Ob tem je razvidno, da so vsebine TUS definirane po vseh merilih zagotavljanja trajnostnih kakovostnih trajnostnih urbanističnih kazalnikov, ki sledijo ukrepom kohezijske politike 2014–2020 za izboljšanje urbanega okolja, oživitev mest in sanacijo degradiranih območij. Na ta način se mesta spodbuja k ponovni aktivaciji opuščenih in premalo izkoriščenih površin in stavb v mestih in mestnih območjih ter k izboljšanju kakovosti javnih površin, kar vpliva na večanje gospodarske aktivnosti, družbeni napredek in izboljšanje kakovosti življenja. Vendar pa predvidevata SPS oziroma S4 strateška partnerstva tudi na drugih območjih in tudi z drugimi kriteriji, kot so: zagotovitev zdravega bivalnega in delovnega okolja, naravni in tradicionalni viri za prihodnost ter (s)industrija 4.0. Za razvoj po načelih SPS pa je ključno tudi EU makroregionalno povezovanje – Slovenija je na stičišču sedanjih in prihodnjih makroregionalnih strategij EU – Jadransko-jonske (EU Strategy for the Adriatic and Ionian Region – EUSAIR), Podonavske (EU Strategy for the Danube Region – EUSDR) in Alpske (EU Strategy for the Alpine Region – EUSAR).

METODE
Raziskave, ki se ukvarjajo s področjem javno-zasebnih partnerstev, le redko obravnavajo tematiko interdisciplinarno, običajno so v ospredju pravnoformalni vidik in analize ekonomskih možnosti prostora. Mnogo manj pa tovrstne raziskave vključujejo razumevanje prostora, trende v urbanizmu in vidike trajnostnih urbanih strategij (TUS) ter strategije pametne specializacije (SPS).

V okviru Kohezijske politike 2014–2020 je jasno definiran celostni trajnostni urbani razvoj. Za številne tematske cilje, za katere je dodeljena podpora iz skladov ESI, so določene prednostne naložbe za urbano okolje, na primer spodbujanje nizkoogljičnih strategij za urbana območja, izboljšanje urbanega okolja, vključno s sanacijo degradiranih območij in z zmanjševanjem onesnaženosti zraka, spodbujanje trajnostne mobilnosti v mestih in spodbujanje socialne vključenosti z zagotavljanjem podpore za fizično, gospodarsko in socialno oživitev prikrajšanih urbanih območij (5. člen uredbe ESRR). Te prednostne naložbe bi bile lahko vključene v strategijo za celostni urbani razvoj (7. člen uredbe ESRR) na urbanih območjih, ki bi jo dopolnjevali ukrepi, za katere bi se zagotovile prednostne naložbe iz sklada ESS (3. člen uredbe ESS). Glede na slednje bo potrebno analizirati TUS in tudi možnosti prenosa mehanizmov trajnostnega urejanja na slovensko specifiko, ki zajema 212 občin z manjšimi občinskimi središči (ki so v okviru TUS izključena, saj zaobjema TUS samo mestne občine (MO)).

V okviru raziskovane naloge, katere osrednji del sta analiza TUS in izvajanje strategij s pomočjo JPZ, ima velik pomen poznavanje raziskav iz naslednjih področij:
– urbani prostor in razvoj. Danes se svet pospešeno urbanizira, s čimer se povečujejo pritiski na mesta in mestna območja. Kaže se potreba po hitri rasti ter čim bolj trajnostno naravnanemu razvoju. Načrtovanje rabe prostora, povezovanje ljudi s delovnimi mesti in storitvami ter iskanje načinov za financiranje dragih, a potrebnih izboljšav infrastrukture so čedalje večje težave, ki jih je pri trajnostnem urbanem razvoju treba rešiti. Ključna dokumenta evropske kohezijske politike 2014–2020 za podporo urbanemu razvoju sta Uredba (EU) št. 1303/2013 o skupnih določbah in Uredba (EU) št. 1301/2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj;
– prestrukturiranje, revitalizacija in prenova degradiranih območij. Razvoj mest in degradirana urbana območja (DUO) so prednostna poseganja, saj ohranjamo hkrati z njihovo revitalizacijo tudi kulturološko, zgodovinsko ozadje posamezne lokacije, vse do ravni regije. Degradirana urbana območja so stranski produkt procesov ekonomske, funkcijske, socialne in prostorske preobrazbe mest … degradacija urbanih območij je torej »začasno« stanje, ki spremlja evolutivno preobrazbo vsakega urbanega sistema in so del TUS.

POMEN PROJEKTA
Interdisciplinarnost skupine nedvomno prispeva k tistemu temeljnemu pomenu, ki bo vse vključene obogatil z vedenjem in znanji iz preostalih vključenih strok, kar bo z elementi diseminacije (koncept priročnika, baze podatkov, projektne pisarne, diseminacije rezultatov preko skupnih prispevkov) nedvomno velik korak v sodobnih mehanizmih urejanja in upravljanja prostora ter prostorskega načrtovanja. Vsi vključeni s svojimi referencami tako iz znanstvenega kot strokovnega dela dokazujejo sposobnost tovrstne nadgradnje.
Na podlagi znanj, pridobljenih s predlagano raziskavo, bo bodoče delo v načrtovanju prostora, glede na vsebino raziskave, predvsem z implementacijo TUS v MO, bistveno bolj koherentno, dolgoročno usmerjeno in z vidika načrtovanja prostora tudi bolj kakovostno.


< nazaj

 

 

 

PRVA STRAN

O PROJEKTU

PARTNERJI

AKTUALNO

REZULTATI

KONTAKT