Raziskovalni projekt: J5-7295
  • Članica UL: UL Fakulteta za arhitekturo

  • Šifra: J5-7295

  • Naziv projekta: Sistemska podpora odločanju pri urbani prenovi slovenskih naselij z vidika uravnoteženja energetske učinkovitosti in upravljanja z lokalnimi viri v soseskah

  • Obdobje: 1.1.2016 - 31.12.2018
       
  • Letni obseg: 0,94 FTE

  • Vodja: Dr. Zupančič Tadeja

  • Veda: Družboslovne vede/Arhitektura in oblikovanje/Arhitektura

  • Sodelujoče RO: Sodelujoče RO

  • Vsebinski opis projekta: Raziskovalni projekt predlaga vzpostavitev podatkovno-osnovanega sistema za podporo odločanju pri modularni urbani prenovi slovenskih naselij na ravni sosesk z vidika njihove energijske in trajnostne učinkovitosti. Reševanje te problematike na sistematičen in metodološko dorečen način narekuje zanesljive metrike za vrednotenje lastnosti grajenega okolja. Obenem daje konsistentno in jasno definirane ciljne kvalitete, ki lahko opredmetijo cilje trajnostnih politik in so obenem ključni nosilci pomena, tako za prebivalce kot načrtovalce in izvajalce smotrne prenove sosesk. Natančneje raziskava razvija model vrednotenja trajnostne učinkovitosti na osnovi modularnega sistema kazalcev in povezane metode interpretacije vrednosti. Gre za zasnovo instrumenta, ki na osnovi merljivih kvantitativnih in kvalitativnih kazalcev presoja trajnostno učinkovitost sosesk skozi pet temeljnih kategorij, in sicer z vidika: a) energijske učinkovitosti, b) okoljske učinkovitosti, c) racionalne rabe in ureditve grajenega prostora, d) stopnje aktivnosti prebivalcev (skupnosti) in e) stopnje uporabe pametnih tehnologij/rešitev. Vsaka od danih kategorij je motrena skozi optiko treh strateških ravni, in sicer: 1) stavbe oziroma gospodinjstva, 2) javnega/vmesnega prostora 3) organizacije prometa in infrastrukture. Takšen okvir prinaša možnosti za vrednotenje sosesk tako v smislu naravnih in grajenih lastnosti, videza in funkcionalnosti, kot tudi aktivnosti, navad in demografsko-socialne strukture prebivalcev. Skozi te elemente in pojave je mogoče kvalitete prostora prenesti v merljivo obliko, ne zgolj v raziskovalne namene, ali kot podporo odločanju v prostorskih intervencijah, pač pa tudi kot sredstvo izobraževanja o prostorskih danostih ter spodbujanja odgovornega odnosa do njegovih zmogljivosti. Zasnovo modela vrednotenja bo spremljala empirična obravnava šestih slovenskih pilotnih sosesk. Le-te bodo služile kot »raziskovalni poligon« za zasnovo sistema kazalcev, preverjanje uporabnosti, funkcionalnosti in zanesljivosti instrumenta v slovenskem prostoru. V skladu s predvidenim pomanjkanjem nekaterih podatkov in kazalcev na ravni sosesk bo raziskava obravnavala tudi njihovo razpoložljivost in uporabnost ter možnosti uporabe pametnih storitev in omrežij za zajem mikro-prostorskih podatkov s strani prebivalcev (crowdsourcing). V skladu z evropskimi težnjami in premiku k odzivnim in odgovornim skupnostim bodo preučene možnosti prilagajanja sistema kazalcev za namen aktiviranja/informiranja/izobraževanja skupnosti in posameznikov o učinkovitosti njihovih sosesk, o ključnih parametrih presojanja in o smotrnih smereh ukrepanja na individualni in kolektivni ravni. Eden pomembnih ciljev, ki zagotavlja inovativni potencial raziskave, je modularnost in prilagodljivost sistema indikatorjev na način, da omogoča presojo in primerjavo različnih oblik sosesk z lokalno specifičnimi značilnostmi. Obenem ohranja zadostno mero univerzalnosti za vrednotenje na primerljiv, ponovljiv in preverljiv način. In drugič, modularnost pri presoji omogoča tudi modularnost pri ukrepanju. To nadalje pomeni možnost postopne prenove in racionalizacije soseske oz. naselja, začenši s tistimi ukrepi, ki se na podlagi izvedene presoje izkažejo za najbolj nujne/ekonomsko upravičene/izvedljive/specifikam okolja prilagojene. Pretres elementov in pojavov grajenega okolja in njegovih kvalitet na ravni sosesk z bolj interdisciplinarnim in holističnim pristopom dodaja nova spoznanja o njihovi dinamiki v zalogo znanj sodelujočih raziskovalnih disciplin, ki se lotevajo prenove sosesk in njihove bolj trajnostne in kakovostnejše zasnove. Člani projektne skupine s svojim izobrazbenim ozadjem (arhitektura, urbanizem, načrtovanje, gradbeništvo, geografija), dosežki in predhodnim sodelovanjem v projektih izkazujejo kompetentnost in ustrezno znanstveno kapaciteto za implementacijo predlaganega raziskovalnega projekta.

  • Sestava projektne skupine: Povezava na Sicris

  • Faze projekta in njihova realizacija:
    V1_vodenje in koordinacija projekta
    V2_spremljanje kakovosti in poročanje
    R1.1_ pregled in meta-analiza obstoječih metrik
    R1.2_ opisne argumentacije teoretskih in metodoloških interpretacij modelov vrednotenja
    R1.3_ primerjava modelov vrednotenja in pregled uveljavljenih modelov ter njihovih segmentov
    R1.4_izbor in natančna opredelitev ciljnih kategorij presoje, kot ogrodja za nadaljnje iskanje kriterijev in kazalcev (celovit zajem vidikov)
    R2.1_ identifikacija in metodološki razvoj modulov, relevantnih za slovenski prostor
    R2.2_terenske raziskave specifik prostora v slovenskih soseskah (izbor reprezentativnih vzorcev – 6 sosesk)
    R2.3_sintezna opredelitev specifik prostora in argumentacije izbora vzorca
    R3.1_zasnova merljivih kazalnikov na osnovi predhodno opredeljenega predmeta opazovanja, specifik slovenskega prostora, želene ločljivosti, prostorskega merila, dostopnosti podatkov in relativizacije mer.
          3.1.1 prvi modul – zgradbe/gospodinjstva
          3.1.2 drugi modul – javni prostori, vmesni prostor in infrastruktura
          3.1.3 tretji modul – promet, prometna ureditev in prometna infrastruktura
    R3.2_uveljavitev ključnih merljivih kazalnikov, vzpostavitev hierarhične strukture v sistemu indikatorjev, ustroj indeksa postopno po modulih:
         3.2.1 prvi modul – zgradbe/gospodinjstva
         3.2.2 drugi modul – javni prostori, vmesni prostor in infrastruktura
         3.2.3 tretji modul – promet, prometna ureditev in prometna infrastruktura
    R3.3_razvoj metodologije za interpretacijo vrednosti kazalcev/sklopov kazalcev in zasnova njihove povezave z ustreznimi ciljnimi področji racionalizacij v soseskah
    R4.1_empirično preverjanje veljavnosti sistema kazalcev (zanesljivost mer, skladnost mer s posameznimi indikatorji, konsistentnost in enotnost uporabe, pragmatičnost uporabe)  in njegovih delov ter modularnih povezav (relevantnost me, signifikanca, konsistentnost in enotnost uporabe); na izboru reprezentativnih sosesk.
         4.1.1 prvi modul – zgradbe/gospodinjstva
         4.1.2 drugi modul – javni prostori, vmesni prostor in infrastruktura
         4.1.3 tretji modul – promet, prometna ureditev in prometna infrastruktura
    R4.2_končno usklajevanje, izpopolnjevanje, umerjanje celotnega indeksa (sistema kazalcev) in njegove strukture na podlagi R.4.1 – fine tuning
    R4.3_preučitev skupnosti sosesk in potenciala, ki ga ta ima z vidika množičnega zajema podatkov (katerega koli modula)
    R5.1_povezava sistema kazalcev (R4.2) in razvite metode za interpretacijo vrednosti (R3.3); modelska povezava sistema kazalcev s potencialnimi ukrepi D1_ Znanstveno-strokovna in splošna diseminacija delnih in končnih rezultatov
    V=vodenje; R=raziskovanje; D=diseminacija

  • Bibliografske reference: Povezava na Sicris